NOVO LETO
S PRAVIM IMENOM
Uvodnik DRUŽINE (Berta Golob)
S pravim namenom
1. 1. 2017 | Berta Golob | Uvodnik
Kar nekaj let je treba čakati, da se novo leto začne na nedeljo, na Gospodov dan. Slišim ljudi zdihovati, da smo tako prikrajšani za en dan prostosti. Naše razumno parlamentarstvo – ravna se po bogu Janusu – nam je še pravi čas navrglo prej odvzeti drugi januar. Za odpočitek po obilni jedi in pijači in zabavi in silvestrskih poljubih.
Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe (Lk 12,20). Ne še, Gospod, počakaj, da se oddahnemo. Razsoden si. Znaš potrpeti. Malo nas je zaneslo. V dolgem letu bo že kaka možnost za dietni program. Mar nam zavidaš kašče za obilne pridelke? Pač trgujemo s talenti in nabirajo se nam dobrine.
Kar si pripravil, čigavo bo (Lk 12,20)?
Trije kralji bi znali vse porabiti s pravim namenom. Darovali bi. Trikraljevska akcija nas lahko reši iz stiske preobilja. Misijonarji znajo razdeliti. Če gradijo bolnišnice in šole iz nabranega drobiža, kaj vse bi naredili za sirotno božje ljudstvo iz našega cekinastega žvenketa. Kličejo nam: Vode nimajo! Nepismeni so. Okuženi. Krokarji čakajo na njihov zadnji izdih.
Nekoč smo katehetu prinašali srebrn staniol papir, v katerega je bila zavita čokolada, »da bomo kupili zamorčka, da ga bomo naučili moliti, da bo lahko prišel v nebesa«. A papirčka ni mogel prinesti kar vsak učenec, saj vse leto ni okusil čokolade, in mu je bilo tesno pri duši. Ne zaradi nedosežne sladkobe; zato, ker ni mogel pripomoči zamorčku do nebes … Kaj vse lahko prinese danes za kake akcije vsak otrok ne glede na socialni položaj staršev! Prinese, saj otrok (še) rad daruje!
Naj bo potopljeno v večnost, kar je dalo in kar je vzelo minulo leto. Če smo izrekli svoj da in je Jezus rojen v srcu, velja em manu el. On je z nami. Zdaj naj mêče prekujemo v lemeže, topove predelamo v traktorje, sovraštvo v ljubezen. Razstrupimo ogrenele reke in ozračje, podremo ograde, postavimo svet nazaj na tečaje, preprečimo grozeče stečaje, okrepimo valuto srca, pozabimo zamere, sprejmemo tujca, nahranimo lačne, poiščemo zapuščene, opogumimo zablodele, odpustimo zločin, si izmolimo odpuščanje. Naj mlado leto upanja ne utone v krvi trdosrčnih vojská.
Ne prilaščajmo si, ker je mogoče tudi legitimno krasti, in ne širimo plehkega gesla: Imejmo se fajn. Marsikdo izgublja upanje in praznuje v solzah. Ali si res upamo imeti polno kaščo in je ne odpreti za sočloveka, naj bo bel ali črn!
Emanuel, v novem letu nam natrôsi sočutja v srce.