Anekdota o Ernestu Hemingwayu pripoveduje, da je z Nobelovo nagrado nagrajeni pisatelj v neki družbi s prijatelji stavil, da lahko samo s šestimi besedami napiše knjigo, ki bo ljudi spravila v jok. Stavo je dobil, ko je vpričo njih na papirnat prtiček zapisal: »Na prodaj: otroški čevlji. Nikoli rabljeni.«
Šest besed se meni, ki spadam v skupino, ki na dan najbrž prekorači kvoto predvidenih »ženskih« 25.000 besed, zdi bore malo. Ampak ob zgornjih z malo truda zaznam zgodbo in žalost ter bolečino za njimi. In šest zgoščenih, strnjenih besed na široko odpre vrata, skozi katera lahko vstopijo ljudje, ki jih je življenje oblikovalo na manj prijazen način, ter njihovo doživljanje, rast in pogum.
V evangeliju tretje navadne nedelje, ki prikladno stoji med nedeljama verskega tiska in nedeljo Svetega pisma (vsaka je na svoj način določena z besedo), najdem Jezusa v Nazaretu. Tam v shodnici skupaj z njegovimi sosedi, znanci, ki ga poznajo že od otroštva, čakam, da spregovori in »popridiga« o odlomku iz preroka Izaija. Morda pričakujem (kot ostali) poplavo besed, s katerimi bo razložil vzroke za nesreče, trpljenje, bolečine … ter ob koncu izrekel nejasno tolažbo, da se bodo nekoč obljube uresničile – končni domet mnogih prerokov in pridigarjev pred njim.
Vendar njegova razlaga (vsaj v slovenščini) obsega le 9 besed. »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« To, kar se zdi ena najkrajših pridig, pa omogoči, da v ozadju mogočno zadoni hrepenenje stoletij po Odrešeniku; Njem, ki v moči Svetega Duha prinaša veselo novico, ozdravlja in razširja pravičnost, ki ne samo govori, ampak deluje. Odvije se zgodba Jezusovega življenja, v kateri prepoznamo resničnost njegove trditve. Hkrati pa zazveni tudi povabilo, da bi pri graditvi božjega kraljestva sodelovali. Da bi letošnje leto bilo resnično sveto leto.
FANI PEČAR