Vera ni luč, ki prežene vsako našo temo, ampak je svetilka, ki vodi naše korake ponoči, in to zadostuje za pot. (papež Frančišek)            

TRIJE CARJI

Trije carji

Pravzaprav niso nič posebnega oziroma so posebni le toliko, kot je poseben sleherni izmed nas.

Tam »ne vemo točno, kje« so na nebu zagledali »ne vemo točno, kaj« in se »ne vemo točno, zakaj« odpravili »ne vemo točno, kam«, da bi našli »ne vemo točno, koga« in bi se nato lahko počutili »ne vemotočno, kako«!

Tako približno je videti potovalni načrt slehernega »Bogoiskatelja«.

Čeprav sem bil morda deležen idealne in popolne krščanske ali celo katoliške vzgoje, čeprav so me morda starši natančno usmerili in so mi tudi vsi drugi vzgojitelji in učitelji povedali, kam naj grem, čeprav sem od vseh, ki sem jih dohitel, dobil potrditev, da sem na pravi poti, in so mi tisti, ki so mi prihajali naproti žarečih obrazov, pripovedovali, kaj oziroma kdo da me čaka na koncu te poti, je ta »ne vemo točno...« nujen in sestaven del poti. Kajti kljub temu da potujem v občestvu, v skupnosti, v skupini, morda celo v strogo zaščiteni karavani, je na koncu koncev to vendarle zgolj in samo moja pot.

Kljub temu da mi v ušesu tjho brnijo besede tega, ki ga iščem: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali« (Jn 20,29), se moram vendarle sam odločiti, ali bom iskal toliko časa, da bom sam videl ali bom kar verjel, predvsem pa, ali bom sploh verjel temu, kar sem videl, oziroma tistim, ki pravijo, da so videli.

In se ne da in ne more - osebno celo mislim, da se ne  sme - verjeti kar v »ne vem točno, kaj in koga«! Mislim tudi, da ne gre slepo zaupati vsem tistim, ki nam žarečih obrazov prihajajo naproti, kajti trije kralji so se potem, ko so prišli »točno tja« in našli »točno To«, vračali po drugi poti (glej Mt 2,12). Mislim, da ne gre zaupati vsem tistim, ki nam predpisujejo eno in edino pot, ki o njej pišejo priročnike, jo markirajo in prodajajo karte za voden ogled, kajti s tem nas oropajo trikraljevske izkušnje: prilike, da se izgubimo, se zmotimo, ga včasih krepko polomimo in se obračamo po nasvet na napačne ljudi (čeprav jim s tem ponudimo informacije, ki tudi njih spravijo na pot iskanja Boga), kar lahko privede do katastrofalnih posledic (glej Mt 2,1-18)... A »vsa Gospodova pota so odvisna od njegove volje« (Sir 33,13).

Boga je treba iskati!

In Bog se nam pusti najti!

Nekateri naletijo nanj, ko seje komaj rodil, drugi, ko je že umrl. Ali v prevodu: nekateri med nami šarijo po Božjih plenicah, drugi po Božjih ranah.
Jaz dodajam: Blagor obojim!

Trije kralji pa so zame zaradi tolažečega zgleda - trije carji!

Gregor Čušin