»S teboj sem, očistil te bom, zate imam načrt«
»S teboj sem, očistil te bom, zate imam načrt«
Igor Vojinovič
Zakaj je Patricia Sandoval, ki je sredi septembra obiskala Slovenijo, najbolj iskana mednarodna pričevalka za zaščito nerojenih?
Patricia se je rodila v ZDA, v tradicionalno katoliški družini mehiških priseljencev. Krst in prvo obhajilo je prejela, toda vere niso prakticirali. Bili pa so povezani in srečni. V želji, da bi pomagala bolni sosedi, je nekega dne mama začela izvajati vraže s tarot kartami in klicati duhove z Ouija tablo. »Z new-age seansami je sam hudič vstopil v naš dom in začeli so se prepiri,« se grenko spominja Patricia. Kmalu je nemočno opazovala, kako mati pakira svoje stvari in jih zapušča. Nekoč srečna družina je za vedno razpadla.
Propad
Kljub dobrim odnosom z očetom, bratom in sestro je v njeni duši nastala praznina. Zapolnjevala jo je z zabavami, fanti, alkoholom in spolnostjo. Ko je prvič zanosila, je začutila veselje do materinstva. Tudi fant Samuel se je otroka razveselil, pripravljen postati očka. Toda sestrična in posvetne prijateljice so ji zmešale pamet: »Kaj? To bo največja katastrofa tvojega življenja, nepopravljiva napaka, ne smeš obdržati otroka, uničila si boš kariero …!« Vcepile so ji strah, ki mu je nasedla. »Veš kaj, slabo sem se počutila in imela spontani splav,« se je zlagala objokanemu fantu.
Kljub brezplačnim kontraceptivnim sredstvom, ki so ji jih dali na abortivni kliniki, je nedolgo zatem zopet zanosila. »Vsi brezplačni kontraceptivi, ki vam jih abortivne klinike delijo, so najnižje kakovosti, da boste ja spet zanosile in se vrnile k njim za novi splav,« opozarja Patricia. Nasedla je »prijateljici« in fantu svoj novi splav popolnoma zamolčala. »O, ne, že spet, kako je to mogoče?« si je rekla, ko je še tretjič zanosila. »Tokrat se ne bom več skrivala.« »Kaj pa moje mnenje?« se je spraševal Samuel? »Jaz si najinega otroka želim, poskrbel bom …« »Kako si drzneš? Ti že ne boš odločal o mojem telesu!« mu je takrat zabičala in ob tresočem se fantu – očku še tretjič splavila.
Zveza je seveda razpadla. »Mnoge zveze, kjer je vmes splav, razpadejo,« danes pravi Patricia. Ostala je sama in v hudem pomanjkanju denarja je delo našla ravno v razvpiti Planned Parenthood, največji abortivni mreži na svetu, kot asistentka pri splavih. »Vsi zaposleni so bili kakor živi mrtveci, zombiji brez življenja, brez sočutja, zmedeni in zlasti zavedeni. Sami sebe so prepričevali, da imajo opravka z odstranitvijo kupčkov celic iz maternic in ne z usmrtitvami živih človeških bitij. Kljub groznim občutkom pri delu je bila potre- ba po denarju močnejša, vse dokler nekoč ni opazovala glavice splavljenega otroka. Otrokova usta so ostala na široko odprta. »Zdela so se kakor v nemočnem kriku smrtne groze,« piše v svoji avtobiografiji Preustvarjena. Ko pa so čez nekaj dni na abortivno mizo pripeljali 16-letno dekle z velikim trebuhom in šestmesečnimi dvojčki, jo je zlomilo. »Kako lahko usmrti dva, že tako velika otroka, naenkrat?« Takrat je dobesedno zbežala iz klinike.
Vest ji ni dala miru in kmalu je zašla v svet mamil in lažnih prijateljev, odvisnikov in preprodajalcev. Ko je čez nekaj let ostala brez denarja, stanovanja in avta, so jo vsi zapustili. Pristala je na cesti, brezdomka, lačna, sama in zapuščena. Nihče od družinskih članov je ni hotel sprejeti na dom. Prevzele so jo samomorilne misli. Spoznala je resnico, svojo zmoto in padla v globoko temo.
Novo rojstvo
Ko je že bila na robu smrti, je doživela rešilni dotik Božjega usmiljenja. Nekega dne je začutila, kot da jo nekdo opazuje od zgoraj. Ozrla se je v oblake: »Ti si vse, kar imam. Dosegla sem dno. Ničesar nimam. Uničila sem si življenje … Ne vem, kako sem padla tako nizko. Vem pa, da Ti obstajaš, da si zame skrbel, jaz pa sem vse uničila …« Tedaj je ob sebi zagle-dala Bonnie, natakarico iz bližnje restavracije. »Jezus te še vedno ljubi! Gospod mi je spregovoril na srce, naj ti to povem,« ji je rekla. Nato jo je kot dobra Samarijanka oskrbela, nahranila in peljala domov k očetu.
Vmes se je njena mati goreče vrnila k veri in jo vzela k sebi na dom. Odpeljala jo je k sveti spovedi in na duhovni seminar. Imela je tudi recidiv zasvojenosti, a se je vrnila. Ob tem je doživljala napade demonov: ponoči jo je zbudila prisotnost temnega bitja ob postelji, ki je kakšenkrat nanjo skočilo in jo dušilo, ali jo je strašilo in se ji posmehovalo. Nekoč je sanjala, da je Jezus prišel iz tabernaklja in ji dejal: »S teboj sem, očistil te bom, zate imam načrt.«
Do dokončnega preobrata je prišlo pri 27 letih, ko se je udeležila Rahelinega vinograda – duhovnih vaj za ozdravitev od splava (pri nas ga izvaja Zavod Živim). Tam je bila neke noči deležna Gospodovega darila, ki ji je spremenilo življenje, pripoveduje. Kakor v sanjah se je znašla na travnati površini in uzrla tri prečudovite otroke, stare 6, 7 in 9 let: deklici in fanta. Spoznala je, da so to njeni splavljeni otroci. »Prihaja!« so veselo vzkliknili. Ko se je znašla pred njimi, so jo klicali: »Mama!« Nekaj trenutkov so jo smehljaje gledali, nato so začeli poskakovati od veselja. Videla je, da so ji odpustili, nato je videnje izginilo. Patricia jim je dala imena: Mariana, Emanuel in Rosie. Veselila se je, da so v Božji navzočnosti. Srečanje s svojimi splavljenimi otroki je doživela kakor novo rojstvo. »Telesno jih nisem rodila, ko pa sem videla njihovo usmiljenje, je bilo to rojstvo novega smisla mojega življenja, mojega po-slanstva, in sicer skupaj z njimi.« »Na Rahelinem vinogradu je Jezus moje zagrešene splave vzel na križ in me ozdravil,« pričuje, spravljena z Bogom. Spravila se je tudi s Samuelom, mu vse skesano priznala in on ji je odpustil. Pozneje je v neki molitvi dobila jasno zagotovilo, da bo nekoč našla tudi moža.
Poslanstvo
Kmalu so začele prihajati prošnje, da podeli svojo izkušnjo. Sprva se je zelo bala. Pogum je dobila pri babici Consuelo: pripovedovala ji je o prednikih, ki so v mehiški vojni »Cristero« (1926–1929) pogumno branili Cerkev pred protikatoliškimi oblastmi. Pri tem so mnogi mučeniško umrli. »Patricia, mučeništvo imaš v krvi!« Takrat se ji je po telesu pognala kri, po žilah pogum, se spominja: »Biti potomec nekoga, ki je dal življenje za Kristusa, mi je pomenilo vse. Nisem se več videla kot osramočena deklica, temveč kot ženska s poslanstvom.«
Vedno pogosteje so prihajale prošnje za pričevanje z vseh koncev ZDA, kmalu tudi iz tujine. Pogumno se je odzivala. V 17 letih ji je prisluhnilo že več kot 20 milijonov ljudi. Mladim govori tudi o čistosti in vzdržnosti, ima tedensko oddajo na katoliški televiziji EWTN (Pro-Life Report). Nešteto mamic ji je hvaležno za rešene otroke, z mnogimi od njih prijateljuje. Leta so minevala in je že pomišljala: »Nihče ni tako nor, da bi se poročil z javno govorko, ki hodi naokoli in govori o splavu,« se pošali. Gospod jo je presenetil: spoznala je Rubena, moža s podobno zgodbo ozdravljenja. Sedaj je srečno poročena in imata dva otroka.
