JE RES VSE V SVETEM PISMU BOŽJA BESEDA?
Je res vse v Svetem pismu Božja beseda?
Ali se vse, kar piše v Svetem pismu, smatra za Božjo besedo? Mislim si, da je Božja beseda to, kar je govoril Jezus oz. dobesedno kar je Bog govoril po prerokih. Nekateri navajajo besedilo iz Pridigarja: Sin moj, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom. Naj ti ne uidejo izpred oči. Hrani jih sredi svojega srca. Kajti življenje so temu, ki jih najde, in zdravje celemu njegovemu telesu. Ali ni tako kralj Salomon dajal navodila svojemu sinu? Kako bi bile to potem Božje besede, namenjene vsem ljudem? Kot vemo, je kralj Salomon proti koncu svojega življenja zapadel tudi v malikovanje. In še: kaj naj bi pomenilo svarilo iz Pridigarja: naj ti moje besede ne uidejo izpred oči? Kako si to razlagati, kaj naj bi to pomenilo? Andrejka
Drugi vatikanski koncil piše v dogmatični konstituciji o Božjem razodetju: »Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje Sveto pismo, je bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Knjige Stare in Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli ima sveta mati Cerkev na temelju apostolskega verovanja za svete in kanonične, in sicer zaradi tega, ker so napisane po navdihnjenju Svetega Duha in imajo torej Boga za avtorja ter so kot takšne izročene Cerkvi. Pri sestavljanju svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki jih je tako naravnaval, da so ob uporabi svojih sposobnosti in moči – na temelju njegovega delovanja v njih in po njih – kot resnični avtorji zapisali vse to in samo to, kar je on hotel« (BR, 11).
Za pravilno in uspešno razumevanje in razlaganje svetih besedil pa moramo upoštevati tudi literarne vrste. Ista konstitucija torej naroča tudi upoštevanje različnih književnih vrst: »Da namreč pravilno razumemo, kaj je sveti pisatelj s svojim spisom hotel trditi, je treba posvetiti dolžno pozornost tistim običajnim načinom mišljenja, govorjenja in pripovedovanja, ki so prevladovali v času svetega pisatelja, pa tudi onim oblikam, ki so bile tedaj v navadi v vsakdanjem občevanju ljudi« (BR, 12).
Tako imamo v Svetem pismu zgodovinske in preroške in modrostne knjige. K modrostnim besedilom seveda spadajo zlasti vse vzgojne in poučne knjige in vsi vzgojni in poučni odlomki in tudi odlomek iz knjige Pregovori, ki je naveden v vprašanju. Ko je kralj Salomon napisal »moj sin«, seveda ni mislil na svojega sina v ožjem pomenu besede, ampak je mislil na vse svoje bralce in jih nagovarjal kot svoje sinove in otroke. Pa tudi grešnik ni bil samo kralj Salomon, ampak so vsi sveti pisatelji bili grešniki. Zato pa so za pisanje svetih besedil potrebovali Božjo pomoč in Božje varstvo, potrebovali so navdihnjenje Svetega Duha, da so kot živa orodja pisali resnično Božjo besedo. Imeti nekaj pred očmi seveda pomeni biti pozoren na tisto nekaj in nekaj izgubiti izpred oči pomeni pozabiti tisto nekaj. Skozi vsa besedila Svetega pisma odmevata zlasti dve besedi. Prva je: Poslušajte! In druga je: Spominjajte se! – Draga Andrejka, vtipkajte na splet gesla, ki so vam manj znana, in boste hitro zasuti s podatki in odgovori.