Ali se je krščansko oboroževati?
Ali se je krščansko oboroževati?
Z močnim poslabšanjem varnosti v Evropi in svetu so se že in se bodo še bolj vnovič odpirala stara vprašanja o vojni in miru, o katerih smo upali, da ne bodo več pereča. Tudi vprašanje, ali je oboroževanje moralno in krščansko dopustno. Ne samo nekatere krščanske ločine, kot so kvekerji, ki trdijo, da uporaba orožja ni nikoli upravičena, saj je v nasprotju s sporočilom ljubezni, nenasilja in odpuščanja, ki ga je učil Jezus, tudi razna mirovniška gibanja bodo sedaj dobila nov zagon, podobno kot so ga imela v času tako imenovane hladne vojne.
Čeprav so ta gibanja praviloma levičarska in jim Jezusov nauk drugače nič ne pomeni, jim prav pride, če ga lahko zlorabijo za ustvarjanje videza, da bi danes tudi Jezus postal pacifist. Pacifizem, tudi krščanski, se je močno razbohotil v Zahodni Evropi v času oboroževalne tekme med sovjetskim Vzhodom in liberalno demokratičnim Zahodom.
Danes je znano, da so ta gibanja imela vsestransko, tudi finančno podporo Sovjetske zveze in so bila pravzaprav njena peta kolona. Z njimi so hoteli sovjeti oslabiti obrambno moč Zahoda. To jim je očitno vsaj delno uspelo. Leve politične sile, ki so v zadnjem času prevladovale v Evropi, so jo pripeljale v sedanjo obrambno podhranjenost in šibkost.
Starši in politiki nosijo največjo odgovornost. Prvi za svoje otroke in drugi za sodržavljane.
Sedaj je konec tudi dvoličnosti, s katero je marsikatera evropska politična skupina – tudi slovenska – z ene strani nasprotovala vlaganju v lastno obrambno sposobnost in se s tem dokazovala kot edina in brezpogojna pripadnica miru, hkrati pa računala, da nas bodo branili drugi. Toda z vsako dvoličnostjo je enkrat konec. Zanašati se na druge in njihove obljube je lahkomiselno in neodgovorno do svojih, za katerih notranjo in zunanjo varnost je politik dolžan skrbeti. To je prva in neodložljiva naloga države in vsake oblasti. Če je katera ni sposobna izpolnjevati, izgublja svojo upravičenost.
K. Carstens je bil nemški predsednik (1979–1984) in veren kristjan, pa so ga mirovniki enkrat izzvali z očitkom, da ne upošteva Jezusovega naročila, da je treba nastaviti še drugo lice tistemu, ki te udari po enem, saj nasprotuje lastni enostranski razorožitvi. Njegov odgovor je bil: »Jezus je res rekel, da je treba nastaviti še drugo lice, ni pa rekel, da je treba nastaviti še drugega sina, če ti ubijejo prvega.« Drugače rečeno: starši in politiki nosijo največjo odgovornost. Prvi za svoje otroke in drugi za sodržavljane.
Zato tudi krščanski politiki nimajo pravice, da bi zanemarjali varnost sodržavljanov, kakor te pravice nimajo starši glede svojih otrok. Posameznik se lahko sam zase odpove samoobrambi z uporabo sile, ne more pa te pravice odrekati drugim in jih kot nosilec politične odgovornosti izpostavljali kakemu zavojevalcu. V skladu z Jezusovim naukom je samožrtvovanje, nikakor pa ne žrtvovanje drugih.
Po 2. svetovni vojni je bilo vzpostavljeno načelo, da vojaška agresija ni sprejemljivo sredstvo za reševanje sporov in da se nobena z vojaškim nasiljem pridobljena »rešitev« ne bo priznala. Upali smo, da bo to držalo. Sedaj ga je Putin začel teptati. S tem so politiki prisiljeni, da postanejo bolj previdni in poskrbijo za varnost držav in sodržavljanov. To pa brez oboroževanja ne gre. Tudi ni sprejemljiva dvoličnost: naj se oborožujejo drugi, mi se bomo že stisnili pod njihov dežnik. Hkrati pa bi se še hitro našel kdo, ki bi jih zmerjal z vojnimi hujskači in dobičkarji.
In kakor ne obstaja »sveta« in tudi ne »pravična vojna«, obstaja pa »pravična obramba«, je tudi upravičeno razumno oboroževanje, ko ga taka obramba terja.
Da ne bo nesporazuma! Brezpogojno drži, da je vsako oboroževanje z namenom napada na nekoga drugega in šibkejšega moralno nesprejemljivo in vredno vse obsodbe. Ni pa tega mogoče trditi za oboroževanje z izključnim namenom zavarovanja lastnega obstanka, zaščite bližnjega, svobode in dostojanstva. In kakor ne obstaja »sveta« in tudi ne »pravična vojna«, obstaja pa »pravična obramba«, je tudi upravičeno razumno oboroževanje, ko ga taka obramba terja.