BO NASLEDNJE LETO BOLJŠE?

Bo naslednje leto boljše?

Izteka se prehodno leto, ki je opravičilo prepričanje onih, ki trdijo, da so taka nesrečna. Slabega resnično ni manjkalo. Prebiranje starih kronik, zlasti župnijskih, pa nam pove, da je bilo v preteklosti že huje. Ni vse vpliv spreminjanja naravnih razmer. Veliko več je kriv človeški faktor, zlasti zanemarjanje vzdrževanja hudourniških in drugih vodotokov. Ena redkih svetlih točk je, ne po količini, ampak kvaliteti, vinska letina. Nikoli ni vse črno.

Posebno nas žalosti poglabljanje političnega razkola med Slovenci. Če bi danes izbruhnila nova svetovna vojna, po mnenju nekaterih ni nemogoča, bi verjetno izbruhnilo hujše bratomorno klanje, kot je bilo med zadnjo pred dobrimi 80 leti. Namesto da bi nas največji dosežek Slovencev v zgodovini povezal, nas na sovraštvu do osamosvojitve, ki je bila hkrati tudi konec totalitarne oblasti, prav zaradi nje ločuje. Smo ena redkih držav v Evropi, ki ga ni sposobna postaviti na zgodovinsko mesto, ki mu pripada. Sovraštvo do sodržavljanov je eno najbolj zavrženih čustev. Kako naj zaupamo onim, ki jim je tujec bližji kot rojak? Dvomimo v njihovo iskrenost. Bojimo se, da gre zgolj za prikrivanje ljudomrznosti.

Kje je izhod? Gotovo ni samo eden. Zgodovina nam ne sme biti v breme. Ne živimo zaradi nje, ampak prihodnosti. Pri nas ji dajemo prevelik poudarek. Ne zaradi njene resnice, ampak ponaredkov, zgodovinskih laži. Predvsem zato se ne moremo iz nje ničesar naučiti. V nemoči, da bi se soočili z napakami naših prednikov, nastajajo vedno nove izmišljotine. Ena zadnjih je, da smo osamosvojitev, ki se je bomo posebno spominjali ob bližnjem dnevu samostojnosti in enotnosti, dosegli med zadnjo svetovno vojno. Samo zato, da ne bi javno omenjali »nepravih«. Če samostojnost še razumemo, pa nam je enotnost nerazumljiva. Ne pomeni enakega mišljenja in ravnanja, ampak zgolj in samo to, da nam je rojak resnično to, kar beseda pomeni. »Ne vrag, le sosed bo mejak,« je že pred 200 leti zapel Prešeren. Ga še danes ne razumemo?

Najhujša napaka preteklih 35 let je odsotnost pouka o življenju v lastni državi. Nekateri naši rojaki so pripravljeni biti vse, samo državljani Slovenije ne. Zanikanje narodne pripadnosti ni novo. Vedno smo imeli narodne odpadnike. Tako kot danes so bili med najhujšimi proti Slovenci. Ne moremo pa razumeti, zakaj bi jih prav zato morali finančno podpirati. Nagrajevati, ker nas prezirajo in sovražijo. Se znova pojavlja: »Slovenec Slovencu volk!«

Dr. Stane Granda