Bog in politika

Takega izključevanja vere pa v Ameriki niso poznali. Izraz »zid ločitve« (a wall ofseparatiori) je sicer uporabil Th. Jefferson v svojem odgovoru baptistom v Danburyju 1. januarja 1802. Namen ameriške »ločitve« ni izključevanje vernosti iz javno­sti - kar nujno vodi v nestrpno podcenjevanje, omalovaževanje in prezir - ampak zagotovitev polne svobode in spoštovanje vernosti. »Z vami verjamem tudi jaz, da je religija stvar, ki poteka izključno med človekom in njegovim Bogom; da človeku ni treba nikomur opravičevati svoje vere ali svojega bogočastja; /.../ z najvišjim spoštovanjem gledam na dejanje celotnega ameriškega ljudstva, ki je izjavi­lo, da njegov zakonodajalec »ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi se nanašal na ustanavljanje kake religije ali prepovedoval njeno svobodno udejstvovanje« s čimer je torej zgradilo zid ločit­ve med Cerkvijo in državo«. Ame­riški prvi ustavni amandma, na katerega tu misli Jefferson, zago­tavlja popolno svobodo vere in drugih prepričanj brez kakršne­ga koli diskriminatornega poseganja države vanjo. Nič več. »Ločitev« po francosko in »loči­tev« po ameriško sta kakor dan in noč. Američani so navzoč­nosti vere v javnosti vajeni in v tem ne vidijo več, kakor je treba. Tam ni tako kot v Sloveniji 11. maja 1999, ko so bili prevajalci v zadregi ob Clintonovem vzkli­ku: »God bless Slovenia!« (Bog blagoslovi Slovenijo!) Bili smo vzgojeni v duhu ločitve po leni­nistično in so nam s tem dodobra oprali možgane. Sedaj v demokraciji, kjer bi morala vsa izključevanja odpasti, se stare, četudi zarjavele zavore še vedno sprožajo in - primejo.

Samo po sebi pa ni nič narobe, če politik svoje vere ne »postavlja pod mernik«. Če je vera njegovo iskreno prepričanje, bi bil poniglav, če bi jo zamo­lčeval. Ga pa to seveda tudi zavezuje in če v svoji veri ni dosleden, se izjave lahko obrnejo proti njemu. Politiki nosijo najvišjo odgovornost za izkoriščanje in teptanje človeko­vih pravic v njihovi državi in po svetu. S tega vidika si katoličan v politiki najprej izpraša vest, ali je glede na njegova prizade­vanja, delovanje in cilje pošteno in primerno, da svojo krščansko pripadnost obesi na veliki zvon. Meja med politično zlorab črvere in neobremenjenim izražanjem le-te je v politiki včasih res bolj ranka.

Dr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof 

Slovenski škofje odgovarjajo na vaša vprašanja, ki so povezana z vero in življe­njem po njej. Vprašanja lahko pošljete na el. naslov: redakcija@druzina.si ali po navadni pošti: Uredništvo Družine, Krekov trg l, p. p. 95.1001 Ljubljana