Kolikokrat v življenju sem občutil, da je Bog vsako dobro odločitev stoterno poplačal. Ne z denarjem, ampak s srečo in zadovoljstvom, da sem lahko pomagal. (Janez Janež)

Bog ni ostal neviden v nebesih

Bog ni ostal neviden v nebesih

Papež Frančišek o pomenu jaslic in jasličnih figur ter božični skrivnosti.

Živ evangelij

Jaslice so »kot živ evangelij«. Prinašajo evangelij v naše življenjsko okolje: v domove, šole, delovne in javne prostore, bolnišnice, domove za ostarele, zapore in na javne trge. In tam, kjer živimo, nas spominjajo na temeljno resnico, da Bog ni ostal neviden v nebesih, ampak je prišel na zemljo in postal človek, otrok. Postavljanje jaslic je praznovanje Božje bližine. Bog je bil vedno blizu svojemu ljudstvu, s svojim učlovečenjem in rojstvom pa mu je prišel še bliže, najbliže. Postavljanje jaslic je slavljenje Božje bližine, je vnovično odkrivanje, da je Bog živ, resničen in oprijemljiv. Bog ni neki oddaljeni gospodar ali brezbrižni sodnik, ampak ponižna Ljubezen, ki je prišla k nam.

Samo Jezusova ljubezen spreminja življenje, celi najgloblje rane, nas osvobaja iz začaranih krogov nezadovoljstva, jeze in pritoževanja.

Dete Jezus

Razodeva veličino svoje ljubezni

Srce jaslic začne utripati takrat, ko ob božiču vanje položimo figurico Deteta Jezusa. Bog se nam razodeva tako kot otrok, da bi ga sprejeli v svoje naročje. V slabotnosti in krhkosti skriva svojo moč, ki vse ustvarja in spreminja. Zdi se nemogoče in vendar je tako: v Jezusu je bil Bog otrok in je v tem stanju želel razodeti veličino svoje ljubezni.

Bog se je zaradi nas ponižal, ko nismo bili na pravi višini. Zaradi nas se je naredil majhnega; medtem ko smo hodili po svojih opravkih, je prišel med nas. To je dar, ki ga najdemo ob božiču: z začudenjem odkrivamo, da je Gospod največja možna zastonjskost in vsa možna nežnost. Njegova slava nas ne zaslepi, njegova prisotnost nas ne prestraši. Rodil se je ubog v vsem, da bi nas osvojil z bogastvom svoje ljubezni.

Čeprav se ti tvoje srce zdi preveč umazano z zlom in neurejeno, te prosim: ne zapiraj se vase, ne boj se! On prihaja. Pomisli na hlev v Betlehemu. S svojim rojstvom v tisti revščini ti je Jezus želel povedati, da se nikakor ne boji obiskati tvojega srca in prebivati v neurejenem življenju.

Marija

Svojega Sina podarja vsem nam

Predstavljajmo si Marijo, ki je kot nežna in skrbna mati pravkar položila Jezusa v jasli. V tem lahko vidimo dar, ki nam je bil dan: Marija Sina ne obdrži zase, ampak ga podari nam; ne zadrži ga v svojem naročju, ampak ga položi v jasli, kot da bi nas s tem vabila, naj ga pogledamo, sprejmemo in obožujemo. Takšno je Marijino materinstvo: svojega rojenega Sina podarja vsem nam. Sina vedno daje in kaže nanj. Nikoli ga ne zadržuje zase, ne. In tako skozi vse Jezusovo življenje.

Kakor je Marija s svojim svobodnim darovanjem dovolila Gospodu vse zgodovine, da je spremenil usodo človeštva, lahko tudi mi, ko sprejmemo Jezusa in mu vsak dan sledimo, sodelujemo v njegovem načrtu odrešenja za nas in za svet.

Jožef

Pozoren na Božja sporočila

Jožef je sledil dobremu življenjskemu načrtu, a mu je Bog pokazal drug načrt, večje poslanstvo. Jožef je bil človek, ki je vedno poslušal Božji glas. Bil je globoko občutljiv za skrivnostno Božjo voljo, pozoren na sporočila, ki so k njemu prihajala iz globine srca in od zgoraj. Ni vztrajal pri svojem življenjskem projektu, ni dovolil, da bi mu hudobija zastrupila dušo, ampak se je bil pripravljen dati na razpolago novosti, ki se mu je razkrivala kot skrb vzbujajoča.

Vsak lahko v svetem Jožefu, nevpadljivem in zadržanem možu vsakdanje navzočnosti, prepozna priprošnjika, oporo in vodnika v težkih časih. Lik svetega Jožefa nas opozarja, da imajo tudi navidezno skriti ljudje iz »zaledja« v zgodovini odrešenja nepogrešljivo vlogo. Vsi taki si zaslužijo naše priznanje in hvaležnost.

Angeli

Oznanjajo načrt, ki ga uresničuje Dete

Zbor angelov od zgoraj oznanja veliki načrt, ki ga uresničuje Dete: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,14). Krščansko upanje se izraža v slavljenju in zahvaljevanju Bogu, ki nam je odprl svoje Kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Oznanilo Cerkve nas kot pastirje v evangeliju (gl. Lk 2,9) vodi, da iščemo in najdemo pravo luč, Jezusovo luč. Ko je postal človek kakor mi, se je razodel v presenetljivi podobi: rodil se je v hlevu ubogemu neznanemu dekletu, ki je imelo za pomočnika samo moža ... Na svetu tega ni opazil nihče. Angeli v nebesih pa so in to proslavljajo!

Pastirji

Ponižni, a čuječi

Prvi, ki so za Marijo in Jožefom videli ponižno Odrešenikovo slavo, so bili betlehemski pastirji. Prepoznali so znamenje, ki so jim ga naznanili angeli, in šli počastit Dete. Ti ponižni, a čuječi možje so zgled za vernike vseh časov, ki se pred Jezusovo skrivnostjo ne pohujšujejo nad njegovim uboštvom, ampak tako kot Marija zaupajo v Božjo besedo in s preprostimi očmi premišljujejo njegovo slavo.

Najbolj ponižni in najbolj ubogi znajo sprejeti dogodek učlovečenja. Bogu, ki nam prihaja naproti v Detetu Jezusu, pastirji odgovorijo tako, da se podajo na pot k Njemu, da bi srečali ljubezen in zaradi hvaležnega čudenja.

Vstopimo s pastirji v pravi božič in pojdimo k Jezusu takšni, kakršni smo, s svojo odrinjenostjo, svojimi nezaceljenimi ranami in svojimi grehi. Le tako bomo v Jezusu lahko okusili resnični duh božiča: lepoto tega, da smo ljubljeni od Boga.

Modri

Niso dovolili, da bi jim srce otopelo

Magi so bili po izročilu modri možje: poznavalci zvezd, preiskovalci neba. Modri predstavljajo iščoče ljudi – može in žene, ki iščejo Boga v religijah in filozofijah vsega sveta. Gre za nenehno iskanje, ki se nikoli ne konča.

So podoba verujočega človeka, človeka, ki hrepeni po Bogu in pogreša svoj dom, svojo nebeško domovino. Odražajo podobo vseh ljudi, ki v svojem življenju niso dovolili, da bi jim srce otopelo.

Češčenje je dejanje ljubezni, ki spremeni življenje. Pomeni, da Gospodu darujemo kakor modri. Z darovanjem zlata mu povemo, da ni za nas nič dragocenejšega od Njega; z darovanjem kadila mu povemo, da se samo z Njim naše življenje lahko dvigne navzgor; z darovanje mire, s katero so mazilili ranjena in poškodovana telesa, pa Jezusu obljubimo, da bomo pomagali našim odrinjenim in trpečim bližnjim, ker je v njih On.

Druge figurice

Vsakdanja svetost

Otroci pa tudi odrasli jaslicam večkrat radi dodajo druge figurice, za katere se zdi, da nimajo nobene povezave z evangeljskimi pripovedmi. In vendar je namen te domišljije izraziti, da je v novem svetu, ki ga je vzpostavil Jezus, prostor za vse, kar je človeško, in vse, kar je ustvarjeno. Od pastirja do kovača, od peka do glasbenikov, od žena, ki nosijo vrče z vodo, do otrok, ki se igrajo … vse predstavlja vsakdanjo svetost, veselje, ko vsakdanje stvari delamo izredno, ko Jezus deli svoje božje življenje z nami.

Odlomki so iz knjige:

Papež Frančišek: Moje jaslice

 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu