UPANJE ZA VSE

Upanje za vse

Letos teden Karitas nosi poseben poudarek z naslovom Upanje za vse, ki želi spregovoriti o tem, da kar četrtina Slovencev živi v slabih pogojih za življenje tako v gmotnem smislu kot tudi na čustvenem, zdravstvenem in duhovnem področju. Karitas na številnih področji sistematično odgovarja na poznane in različne novodobne oblike revščine, v tem tednu pa nas še posebej vabi h karitativni drži s konkretnim vabilom k darovanju ter tudi z duhovnimi spodbudami za delavske maše in na nedeljo Karitas.

22.000 družin dobi pomoč

Ko govorimo o »upanju za vse«, imamo v mislih štiri največje skupine ljudi, ki jim Karitas pomaga. Največja skupina je 22.000 družin z otroki, ki so se jim letos pridružile tudi družine, prizadete v poplavah. Druga skupina je več kot 35.000 starejših, ki jih pestijo gmotna revščina, osamljenost, zdravstvene težave, pomanjkljiva dolgotrajna in paliativna oskrba, ki ne dohaja vse večjih potreb. Tretja skupina so ljudje, ki živijo sami ali so v aktivni delovni dobi, vendar niso sposobni za redno delo zaradi duševnih težav, različnih bolezni in omejitev ter so običajno odrinjeni iz družbe.

Stiske, skrite za zidovi

Izmed 100.000 ljudi, ki na Karitas prejemajo gmotno pomoč, so največja skupina družine z otroki, ki šteje nekaj manj kot 70.000 družinskih članov. Družine se znajdejo v težkih razmerah zaradi izgube dela, prenizkih dohodkov, da bi lahko samostojno preživeli, tudi če so zaposleni; neurejenih pogojev za bivanje, zadolženosti, bolezni, invalidnosti, smrti ter različnih okoliščin, ki jih pripeljejo na rob. Poleg gmotne pomoči in pomoči pri plačilu položnic je vse več potreb tudi po svetovanju, saj ljudi velikokrat tarejo tudi notranje stiske, negotovost, doživljanje krivic in nerešena vprašanja iz preteklosti.

300 razdelilnih mest

Karitas se pri pomoči najprej osredotoča na gmotno revščino in v 300 razdelilnih mestih pomaga s hrano, higienskimi potrebščinami in ozimnico. Tako vsako leto, kar velja tudi za letos, razdeli več kot 3.000 ton hrane. Prav v teh dneh bodo prostovoljci župnijskih Karitas zopet zbirali hrano pred trgovskimi centri Hofer. Podobno zbiranje veliko- krat poteka tudi v centrih Mercatorja. Samo z donirano hrano, ki jo prostovoljci Karitas večkrat na teden pobirajo v trgovskih centrih, se zbere in razdeli več kot 400 ton hrane. Tovrstna pomoč v hrani, higienskih potrebščinah, nakupu kurjave ter plačilu najnujnejših položnic je za družine v stiski izjemno pomembna, saj se ob veliki inflaciji in podražitvi hrane in drugih najnujnejših potrebščin soočajo s hudo stisko. Večini proizvodov se je cena dvignila vsaj za 30–50 %, v nekaterih primerih celo za več. Ker družine skoraj vsa sredstva porabijo za hrano, kurjavo, elektriko in najnujnejše, so take podražitve zanje vse večji pritisk in nimajo več manevrskega prostora.

Vodnemu valu sledil val solidarnosti

Letos se je na Karitas ob velikih poplavah z večkratno prošnjo obrnilo kar 4.000 gospodinjstev. Slovenska karitas je prek škofijskih in župnijskih Karitas do 15. novembra razdelila za kar 11.5 mio EUR pomoči. 5,5 mio EUR je prispevala država, 6 mio EUR pa so Karitas prispevala podjetja, ustanove in predvsem posamezniki v različnih akcijah v sodelovanju z RTV SLO, Radiem Ognjišče, Planet TV ter v nabirki po slovenskih cerkvah … Tako je Karitas razdelila 95 % darov od ljudi, ustanov in podjetij, na razpolago pa ji ostaja 5 % zbranih donacij in večji del mednarodnih sredstev v višini 1,4 mio EUR, večinoma iz nabirke na Poljskem. Preostala sredstva bodo uporabljena za pomoč v prihodnjih mesecih in tudi letu, saj se najhujše stiske šele kažejo. Karitas računa, da bo morala v prihodnosti vsaj še 150 družinam z največjo škodo in slabim socialno-ekonomskim stanjem pomagati v bistveno večjem obsegu pri sanaciji ali nadomestnem domu, da bodo prišli do dostojne rešitve.

Po obsegu škode, razdeljeni pomoči in številu prošenj, ki jih je prejela Karitas, lahko vidimo, da je nesreča najhuje prizadela Savinjsko s 1.882 prošnjami (46 %), v ljubljanski in gorenjski pokrajini je bilo 1.616 prošenj (40 %), v koroški in podravski 507 (13 %) in v pomurski 59 (1 %).

Veliki nesreči je botroval tudi velik val solidarnosti, v katerem je Slovenska karitas zbrala 7,7 mio darov od ljudi, ustanov in podjetij ter znotraj te številke tudi 1,4 mio mednarodnih sredstev sosednjih in evropskih Karitas. Pretresljiv je tudi podatek, da je Karitas BiH tudi poslala pomoč, in to v višini zbranih 58.000 EUR, kar je za to državo, ki je v res slabem ekonomsko-socialnem stanju nekaj izjemnega. Običajno jim pomaga Slovenija, tokrat so pomagali oni.

Obiski, ki rišejo nasmehe

Slovenska karitas je bila letos izjemno aktivna tudi na področju dela s starejšimi. Znano je, da na leto prostovoljci Karitas obiščejo na tisoče starejših, bolnih in onemoglih. Zanje skoraj v vsaki župniji organizirajo tudi srečanja (o teh redno poročamo v rubriki župnije). Na škofijskih Karitas izposojajo zdravstvene in medicinske pripomočke. Več kot 400 svojcev je letos prosilo za pomoč ob vrnitvi bližnjih iz bolnišnice za tovrstno pomoč. Karitas želi pomagati svojcem tudi z izobraževanji za nego in skrb za starejše, ki so neozdravljivo bolni in potrebujejo paliativno oskrbo. Letošnji redni seminarji, ki so na štirih koncih Slovenije, so bili namenjeni prav izobraževanju prostovoljcev za razumevanje in podporo paliativni oskrbi, kjer je poleg zdravstvenega vidika lajšanja bolečine in simptomov izjemno pomembna tudi človeška bližina, urejene socialne razmere ter duhovna podpora.

Po mnenju Slovenske karitas nobena še tako dobro organizirana dolgotrajna ali paliativna oskrba ne more nadomestiti ogromnega dela svojcev, ki pa pri tem potrebujejo večjo podporo in prilagoditve. S podporo Nadškofije Ljubljana in tudi drugih škofij bo Slovenska karitas razširila dosedanja izobraževanja za nego v domačem okolju, ki so potekala predvsem na območju ljubljanske in celjske (nad)škofije, na vse škofije.

Ljudje brez vrednosti

Med prosilci se vztrajno povečuje število samskih oseb, ki so še v aktivni dobi, a zaradi različnih ovir, duševnih težav, konfliktnosti in bolezni ostajajo trajno brezposelni. Večina od njih se počuti manjvredne in odrinjene iz družbe, ker preprosto niso »koristni v zadostni meri«, si pa večina od njih želi delati in biti vključena v skupnost. Zanje na Karitas pripravljamo delavnice in jih vključujemo v prostovoljstvo. Na tem področju veliko aktivnosti poteka v Žalcu in Mariboru.

Zahvala več kot 10.000 prostovoljcem

Teden Karitas je priložnost za zahvalo vsem sodelavcem in prostovoljcem Karitas, ki jih je v Sloveniji več kot 10.000. Na Slovenski karitas se zahvaljujejo tudi vsem darovalcem, podjetjem in ustanovam za izročene darove. Še posebej pa so hvaležni župnikom, župnijam in župnijskim Karitas, brez katerih ne bi bilo mogoče pomagati in sploh delovati karitativno. Vsi smo v tednu Karitas in skozi vse leto povabljeni k pomoči, prostovoljstvu in pozornosti do ljudi v stiski.

Karlo Smodiš