Demografska ledena doba, kaj pa zdaj?

Demografska ledena doba, kaj pa zdaj?

Brez olepševanja in sladkih besed so si bili udeleženci tridnevnega 5. Demografskega vrha v Budimpešti enotni, da se Evropa sooča z demografsko zimo, ki prerašča že kar v demografsko ledeno dobo. Na dogodku, uglašenem na temo »Družina je ključ do varnosti«, so iskali rešitve za ta izziv in največkrat omenili družino. Tradicionalno družino, odprto za otroke.

Ni presenečenje, da je bila Budimpešta že petič (od leta 2015 dalje) gostiteljica Demografskega vrha, ki ga izpelje na vsaki dve leti, nanj pa povabi ugledne strokovnjake, politike, gospodarstvenike, nevladnike, publiciste, mnenjske voditelje, novinarje in cerkvene avtoritete – letos se jih je zbralo 60. Madžarska vladajoča konservativna stranka Fidesz, ki je na oblasti od leta 2010, si je namreč za prednostno nalogo zadala ravno podporo in spodbudo družinam, naj vzgajajo več otrok, z različnimi socialnimi ukrepi, vključno z oprostitvijo davkov za matere vsaj štirih otrok in stanovanjsko podporo družinam. A čeprav je Madžarska v desetletju povprečno stopnjo rodnosti povečala z 1,2 leta 2010 na 1,6 predlani, je še vedno daleč pod ravnjo, potrebno za demografsko stabilnost prebivalstva (2,1).

Na to je opozoril madžarski premier Viktor Orban, češ da je država zmogla upočasniti upadanje prebivalstva, ni pa še znala obrniti trenda, zato so potrebna nova orodja za razvoj družinske politike. Eno takšnih je tudi organiziranje tovrstnih demografskih vrhov, ki mora biti po njegovem obveza za zaščito prihodnosti naše civilizacije. »Inštitucije EU se ne osredotočajo na najpomembnejše vprašanje, demografsko krizo, temveč se ukvarjajo z raznovrstnimi neumnostmi, kot so spolne kvote ali ogljični odtis, hkrati pa Evropski parlament z resolucijo zagotavlja, da so tudi »transspolni moški in nebinarne osebe lahko noseči«, ali pa Evropska komisija poziva zaposlene, naj se vzdržijo uporabe besede božič. »Liberalna »napredna« elita verjame, da so družine, narodi in vera v Boga oblika despotizma, ker omejujejo želje posameznika,« je bil neposreden Orban.

»Mati ženska in oče moški« v ustavi

Madžarski premier je izpostavil, da je njegova vlada za ustvarjanje družini prijaznega okolja uporabila pravna in ne le ekonomskih orodij: parlament je v ustavo zapisal zaščito »zakonske zveze kot zveze moškega in ženske« in dejstvo, da je »mati ženska in oče moški«. Izrazil je razočaranje, da je treba nekaj tako očitnega urejati z zakonom. Madžarsko so evropske inštitucije in liberalni zahodni politiki kritizirali zaradi predlani sprejetega zakona o zaščiti otrok, ki ščiti otroke pred ideologijo spola v šolah: »Madžarska je v mednarodni politiki najglasnejša zagovornica družin in demografskega vprašanja in to se ne bo spremenilo – kljub vsem napadom, ki nas delajo še odločnejše!« Zato je po njegovem treba spremeniti smer in poskrbeti, da v čim več evropskih državah pridejo na oblast konservativne, družinam prijazne sile, ki bi morale tudi zmagati na volitvah v Evropski parlament prihodnje leto.

Poleg Orbana so svoje poglede in stališča o tem, kako ustvariti varno in predvidljivo prihodnost za družine in prihodnje generacije, delili še številni drugi zdajšnji in nekdanji voditelji držav in vlad ter ministri, Slovenijo je že drugič zapored (predlani se je vrha udeležil skupaj s takratnim premierjem Janezom Janšo) zastopal prejšnji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Dogodek so z blagoslovom odprli cerkveni dostojanstveniki različnih veroizpovedi, tudi katoliški nadškof in kardinal Peter Erdö, ki je v blagoslovni molitvi med drugim dejal: »Dobri Oče, želel si, da bi bil tvoj Sin, ki je postal človek, del družinskega življenja, da bi, odraščajoč v intimni družinski skupnosti, spoznaval njene težave, a tudi izkušal njene radosti. Zato te ponižno prosimo, varuj in ohrani družine, da bodo, okrepljene z darom Tvoje milosti, uživale blaginjo, živele v sožitju in pričevale v svetu o Tvoji slavi.«

Več ljudi bo starejših od 80 let kot mlajših od 20 let

Da demografija ni le eno od vprašanj, temveč vprašanje, od katerega je odvisna prihodnost evropskih narodov, se je strinjala tudi konservativna italijanska premierka Giorgia Meloni in demografske napovedi za staro celino označila za zaskrbljujoče. Zadnje poročilo statističnega urada EU namreč predvideva, da se bo prebivalstvo Unije po skoku na 453 milijonov leta 2026 nato do leta 2100 drastično zmanjšalo na 420 milijonov, pri čemer bo več ljudi starejših od 80 let kakor mlajših od 20 let. Zato tudi ne čudi, da se številni politični voditelji vse bolj nagibajo k migracijam kot možni rešitvi za težave Evrope. »Trdijo, da so migracije rešitev. Ne strinjam se. Prepričana sem, da morajo veliki narodi in veliki ljudje prevzeti odgovornost za gradnjo lastne prihodnosti,« je zatrdila Melonijeva.

Po njenem se demografska kriza ne odraža le v gospodarstvu, temveč tudi v razširjenem kulturnem pristopu, ki je na splošno sovražen do družin. »Tipična družina z otroki se je umaknila iz soja medijskih žarometov, namesto tega pa so samski ljudje prikazani kot idealni potrošniki, ločeni od skupnosti. Živimo v obdobju, ko je nenehno ogroženo in napadano vse, kar opredeljuje našo identiteto – družina, vera, narod,« je poudarila predsednica italijanske vlade. Italija trpi za resno demografsko krizo, ki vpliva tudi na celotno Evropo in je posledica protidružinskega vzdušja, ki se je začelo že dolgo tega. Če imajo ljudje vse manj otrok, so razvitejše države na pospešeni poti propadanja, zato je treba, po madžarskem zgledu, zagotoviti sredstva za podporo družinam in otrokom.

Upad prebivalstva ni naša usoda, temveč izbira

»Oblikovanje ustrezne družinam prijazne politike in ustvarjanje zdravega okolja bo dalo ženskam možnost, da bodo ponovno povsem svobodno rojevale otroke, ne da bi bile pri tem v negotovosti in strahu, da se bodo morale posloviti od kariere. Otroci niso omejitve,« je podčrtala Melonijeva, ki se ni mogla izogniti niti vprašanju migracij, ki tako zelo pesti tudi Italijo in v zadnjih dneh zlasti otok Lampeduso: po njenem morajo veliki narodi prevzeti odgovornost pri gradnji lastne prihodnosti, pri čemer lahko migranti prispevajo h gospodarstvu, pomembno pa je, da državljani razumejo, da »upad prebivalstva ni naša usoda, temveč je naša izbira, ni pa to odločitev, ki jo bodo sprejeli«.

Glavno sporočilo letošnjega Demografskega vrha je bilo, da družina ni problem, temveč rešitev, udeleženci pa so se strinjali, da našega planeta ne ogrožata odgovorno rojevanje in starševstvo, temveč ravno nasprotno. Močne družine so ključ do kulture odgovornosti, ki premaga (neodgovoren) življenjski slog trošenja. Hkrati udeleženci verjamejo, da je ključ do trajnostne prihodnosti moralna in finančna krepitev družin, ki so temelj naroda, in da mora biti osrednja prednostna naloga reševanje demografskih izzivov, za uspešno spopadanje z njimi pa je treba razviti učinkovite rešitve. Prav zato je ključni odmev 5. Demografskega vrha v Budimpešti, da je varnost naše skupne prihodnosti v rokah družin, ki živijo varno, glavno vprašanje pa, kaj lahko storimo, da se bodo mladi odločali za več otrok.

Korenite spremembe miselnosti

Gostje z vsega sveta so na pogovornih panelih vlogo družine pretresali z različnih vidikov, spregovorili so o vplivu novih oblik medijev in umetne inteligence na družino, o družini skozi ženske oči in kot žarišču ideoloških debat, o varnostnih vidikih iz perspektive družin, o znanosti in demografiji, o nevladnih organizacijah v službi družin. Da se z demografsko ledeno dobo Evropa ne bo mogla soočiti brez korenite spremembe miselnosti, so se strinjali udeleženci, tudi gostiteljica, madžarska predsednica Katalin Novak, ki je resda podčrtala, da Madžari živijo v državi, v kateri je človeško življenje cenjeno, matere in očetje, ki vzgajajo otroke, pa so zelo spoštovani. Podvojilo se je število porok, prepolovilo število splavov, izboljšala se je kakovost življenja družin. »A gledano širše je naša prihodnost v nevarnosti. Če družina brez otrok postane normalnost, bo naš svet razpadel.«

Novakova je dodala, da se na demografskem vrhu vse vrti okrog svobode, ki je nekaj, česar so Madžari zelo vajeni, čeprav se morajo zanjo vedno znova boriti – danes, denimo, za svobodo družin. »Sama sem otroke rodila v tukajšnjem protidružinskem obdobju, ko se je zdelo, da so madžarske družine obupale nad prihodnostjo, nato pa so začele boj za svobodo. Danes živimo v državi, v kateri družine dobivajo vso pomoč, ki jo potrebujejo,« je izpostavila predsednica Katalin Novak in ob bučnem aplavzu občinstva prebrala še »12 zahtev družin«, med katerimi so zahteva, da imajo otroci pravico odraščati v istem spolu, kot so bili rojeni; zahteva po svobodi pri vzgoji otrok brez škodljivih ideologij; zahteva po tem, da so na oblasti družinam naklonjeni odločevalci, država pa ne sme prikimavati protidružinskim odločitvam mednarodne skupnosti; pri čemer »ne smemo dovoliti, da so tisti, ki se odločijo za otroke, slabši od tistih, ki otrok nimajo, ali da bi nas finance ovirale pri rojevanju otrok ali da oseba z otroki tvega, da jo to pahne v revščino«.

Janez Porenta