Kolikokrat v življenju sem občutil, da je Bog vsako dobro odločitev stoterno poplačal. Ne z denarjem, ampak s srečo in zadovoljstvom, da sem lahko pomagal. (Janez Janež)

VSAKO ŽIVLJENJE ŠTEJE

Pred leti so mediji stalno ponavljali stavek: »Vsako črno življenje šteje!« Z njim so izražali podporo borbi za enakopravnost črnskega prebivalstva v Ameriki. Na Googlu je 775.000 rezultatov tega znamenitega stavka.

Nekaj primerov: Delo piše leta 2015 za begunce – vsako življenje šteje. Družina leta 2022 objavi intervju s škofom iz Harkova, ki za svoje vernike sredi vojne vihre ponavlja isti stavek: Vsako življenje šteje. Reševalec, ki je pomagal po potresu v Turčiji, ponavlja leta 2023 isti stavek. Na pohodu za življenje leta 2023 udeleženci stavek »vsako življenje šteje« ponavljajo za nerojene otroke. Svetovalka v dnevnem centru, kjer se borijo za zmanjšanje samomorov med mladimi, leta 2022 pravi, »da je pomembno vsako življenje in da je mogoče preprečiti skoraj vsak samomor«.

V naših cerkvenih skupnostih se v času, ko je aktualno sprejemanje zakona o evtanaziji, pogovarjamo o naših pogledih na življenje in smrt. In tudi mi ponavljamo stavek »vsako življenje šteje« v duhu krščanske vere, saj je Kristus umrl za vse ljudi, ne samo za elito ali skupino pravičnežev. Prav krščanstvo je v prvih stoletjih prineslo kulturo življenja v že utrujeno in razpadajoče bogato rimsko cesarstvo. Ali lahko tudi v 21. stoletju kristjani prinesemo v staro, utrujeno in zmaterializirano Evropo novo veselje do življenja?

Kristjani se moramo z izzivom evtanazije soočiti ne samo z besedami, ampak predvsem s svojimi dejanji. Na otipljiv način moramo pokazati, da je življenje ene uboge stare mamice na koncu zapuščene vasi enako vredno kot življenje angleške kraljice in da je vsak spočeti otrok biser, ki ga je vredno ohraniti pri življenju in z njim okrasiti svet. Tudi invalidi in neproduktivni bolniki imajo za kristjana enako vrednost kot zdrav, mlad in lep človek. Kar me je pri mojem delu v dolgotrajni oskrbi in v hospicu najbolj pretreslo, ni bilo trpljenje in bolečina, ampak neizmerna ljubezen, ki se je rodila ob takih osebah v družinah, ki so jim pripadali.

Kristjani moramo odpreti oči za dvoličnosti, ko se po eni strani družba bori proti samomoru in proti vsem boleznim, po drugi strani pa vidi rešitev za stiske le v pomoči pri samomoru. Zelo je nevarno, ko se človek postavi na mesto Boga in si dovoli, da on odloča o življenju in smrti. Prej ali pozneje naredi napako, ker je le človek in ne vidi v globine človeške duše in srca. Zato so lahko njegove odločitve, pa čeprav prihajajo iz plemenitih pobud, zelo nevarne.

Vsako življenje šteje, saj tudi, ko trpimo in čutimo bolečino, je vredno živeti! Ali bi imeli tako vrhunske športnike in kulturnike, če bi jih na začetku poti ustrašili z dejstvom, da bodo za svoje cilje morali veliko trpeti in se marsičemu odpovedati?

Ko bomo razumeli, da so vsa človeška življenja sveta, potem bomo razumeli, kaj je hotel povedati pisatelj John Donne: »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega … smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.«

s. Emanuela Žerdin

 

 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu