Kolikokrat v življenju sem občutil, da je Bog vsako dobro odločitev stoterno poplačal. Ne z denarjem, ampak s srečo in zadovoljstvom, da sem lahko pomagal. (Janez Janež)

OTROCI IN NASILJE

Leonida Zalokar: »S permisivno vzgojo vzgajamo narcise in psihopate«

Marko Mesojedec

Zaradi nedavnih dogodkov v Srbiji, ko smo bili priča strelskemu pohodu najstnika na eni od beograjskih osnovnih šol, je tudi v Sloveniji vnovič oživela razprava o nasilju med mladimi v šolah. Eno od teh je gostila tudi Slovenska matica, na kateri so sodelovali specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Barbara Šegula Skoberne, ravnateljica Strokovnega centra Planina dr. Leonida Zalokar in nekdanji ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc.

 

Sogovorniki z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja so brez dlake na jeziku osvetlili dejansko sliko o nasilju med mladimi nekoč in danes, ustreznost ukrepov s strani države, praktične izkušnje dela z mladimi na področju nasilja, vzroke za nasilje med mladimi danes ter zakaj presunljivi morilski pohodi in nasilniško vedenje mladih ljudi vse bolj postaja tudi del našega prostora.

Na okrogli mizi naj bi sodeloval tudi strokovnjak s področja kriminalitete med mladimi dr. Simon Slokan, trenutno glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki pa je udeležbo zaradi bolezni odpovedal, ministrstvo pa drugega sogovornika ni uspelo zagotoviti.

Prva je dobila besedo v zadnjem času medijsko precej izpostavljena dr. Leonida Zalokar s Strokovnega centra Planina, ki na področju vzgoje in izobraževanja deluje že 40 let: »Vzgojni zavodi oziroma strokovni centri v Sloveniji smo zagotovo prvi in najbolj kompetentni za podajanje ocene stanja. Mi obravnavamo otroke in mladostnike s celotnega območja Slovenije, zato imamo poglobljen vpogled v dogajanje.« Spomnila je, da so v njihovem centru že pred približno 15 leti beležili primere otrok, starih med osem in 16 let, z izjemno nasilnim in nevarnim vedenjem. V zavod so sprejeli tudi otroke, ki so na primer poskusili umoriti staro mamo, očeta ali so pretepali starše.

 »Pazite, kaj govorite«

V preteklosti so med drugim obravnavali napad na vzgojiteljico, ki jo je desetletnik udaril s karniso po glavi in je za vedno ostala invalidka. »Ko smo prek tovrstnih primerov na to začeli opozarjati, smo bili deležni kritik, češ da ne znamo delati. Bili smo polomljeni, uničeni, za nas ni bilo nobenega posluha, ne vladnega, ne strokovnega. Policija je bila pri nas na dnevni bazi. Žal sem tudi danes skeptična, da se bo kaj spremenilo,« je povedala in dodala, da so prejemali opozorila, kot so: »Pazite, kaj govorite. Otroci niso nasilni, otroci niso zlobni. Ne znate se pogovarjati z njimi.«

Ideologija namesto stroke

Število otrok z nevarnim vedenjem je vedno večje, je nadaljevala. »V Sloveniji se ne zgodi in spremeni nič, ker smo majhni, ker določena področja pravosodja, izobraževanja, sociale in vzgoje obvladujejo ene in iste osebe, določeni ideologi. Moja glavna skrb je, ker se teh težav še vedno ne naslavlja. Govorimo o skrajnem spektru otrok, o otrocih s hudo razvijajočo se osebnostno motnjo in brezčutnih ter neobčutljivih otrocih, ki jih je vedno več. Zakaj? Tudi zaradi permisivne vzgoje,« je bila neposredna Zalokarjeva: »Del stroke, z mano vred, je ob uvajanju permisivne vzgoje v slovenski prostor javno izrekel: `Bog ne daj to prenesti k nam. To je vzgoja narcisov in psihopatov.´ Zakaj? Ker se je to praktično izkazalo v drugih državah.«

Ob tem je prst usmerila tudi v slovensko politiko: »V naši politiki je preveč narcisizma in psihopatije, da se bo tega lotila. Ker če gledamo, kako se oni obnašajo, kaj oni počnejo, kaj je v ospredju, je to za Slovenijo velik problem in celotno slovensko družbo.«

Če poklekne šola, poklekne cela družba

Nekdanji ravnatelj na OŠ Prule Dušan Merc je bil, kot pravi, prvi ravnatelj v Sloveniji, ki je učenca z odločbo izključil iz šole. »Vsi so bili proti. Nisem zagovornik, da morajo biti učenci odstranjeni in kaznovani, ampak nevarni otroci morajo imeti svojo obravnavo.« Opozoril je, da v šolah lahko poskrbijo za otroke z navadnimi vedenjskimi motnjami, pri otrocih s hujšimi težavami in motnjami pa je šola nemočna, zato morajo zanje poskrbeti v drugih institucijah in zavodih ter poudaril, da otrok mora ostati znotraj sistema, sicer bo v prihodnje z njim še huje. »Šola mora ukrepati, ker če šola poklekne, poklekne cela družba. Temeljno sporočilo mlademu človeku mora biti, da je v šoli varen, da ima v šoli zavezništvo.«

Otroci si zaslužijo ljubezen, a potrebujejo tudi meje

Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Barbara Šegula Skoberne je pojasnila, da je vzgoja izjemno energetsko potraten proces za odrasle, a ta energija se obrestuje. »Vsak investiran atom energije v vzgojo otrok se obrestuje. Če hočemo lepši in boljši svet, se moramo začeti lepše obnašati do otrok.« Sama je zagovornica pogovora z otrokom. »Zagovarjam pa tudi, da se ta pogovor nekje konča, da morajo biti postavljene stroge meje in jasna pravila igre za otroke. Otroci si zaslužijo ljubezen, ampak zaslužijo si tudi meje, znotraj katerih se varno počutijo in dobro razvijajo.«

Otrok mora biti izpostavljen frustracijam

Danes se pogosto dogaja, da starši skušajo pomagati otroku in ga v želji po razbremenitvi, da ne bi bil pod stresom, ne želijo izpostavljati frustracijam: »S tem ne razvijamo njegovega sistema za vzdržnost oz. tolerance za frustracijo ter njegove sposobnosti, kako jo bo obvladoval. V ospredju je takojšnje zadovoljevanje potreb ter postavljanje ugodja na prvo mesto. Vse to na nek način invalidizira otroka v tem smislu, da ne krepi veščin, ki so še kako pomembne pri njegovem odraščanju. Imamo ogromno otrok, ki se samopoškodujejo, ki se poskušajo ubiti, zato ker ne zdržijo minimalnih frustracij.«

Otroci so kot spužve

Šegula Skobernetova dela v pedopsihiatrični ambulanti, kjer se srečuje z otroki, ki sicer ne sodijo v skrajni spekter s hudimi motnjami. K njej prihajajo otroci, ki se soočajo z anksioznostjo, depresijo, paničnimi napadi in čustveni stiskami. Njihove zgodbe so zelo podobne. »Te odstirajo strah in žalost, ker so večinoma osamljeni, izolirani iz svojih vrstniških okolij, večinoma so žrtve medvrstniškega nasilja in ignorance, torej jih nikjer ne sprejemajo.«

Ob tem se sprašuje tudi, kaj odrasli delamo in jim s svojim obnašanjem kažemo, da postanejo takšni. Šteje to, kar se vsak dan dogaja: »Kaj se zgodi, če otrok vsako jutro, ko se pelje z očetom ali mamo v šolo, sliši starša, kako rohni in preklinja za volanom. Začne se z drobnimi detajli. Otroci to vsrkavajo in te spužve se napijejo tega ter se začenjajo tudi same podobno odzivati,« je v prispodobi orisala konkreten primer.

Tri- in štiriletniki brez empatije

Sogovorniki so osvetlili tudi pojem empatije pri otrocih. Ta je prepoznana že pri dojenčku. »Današnji starši pa gredo v skrajni rob permisivne vzgoje. Vzgajajo individualiste in narcise. To je v osnovi nesocialno. Marsikateri otroci danes niso sposobni vživljanja v kožo drugega, ker v možganih nimajo kapacitet za to,« opozarja Zalokarjeva: »Večkrat sem bila v Angliji, kjer v laboratoriju slikajo možgane otrokom ter ugotavljajo, ali so njihovi možgani občutljivi na ta del. Najbolj grozno je, ko vidite sliko možganov tri- ali štiriletnika, ki sploh ne reagira fotografije jokajočega otroka in druge podobne prizore.«

Policija v šoli nima kaj početi, starše pa je treba postaviti pred vrata šole

V luči zadnjih napadov v Srbiji se je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju s Policijo dogovorilo za večjo prisotnost policistov v okolici šol. »Ministrstvo nima pojma. To je jasen znak, da ne vedo, za kaj gre,« je jasen nekdanji ravnatelj Dušan Merc, ki meni, da policisti v osnovno šolo ne bi smeli vstopati.

Glede staršev pa je dejal, da jih je treba postaviti pred vrata. »Naši starši so služabniki otrok, stari starši pa jim nosijo torbe. Starši kot helikopter bdijo nad svojim zakladom, da se jim ne bi kaj zgodilo in prihajajo v šolo z odvetnikom.«

»Bog ne daj, da otroci uporabljajo tablice in mobilne telefone«

Sogovorniki so se dotaknili še enega pomembnega vidika naše družbe, digitalizacije. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pred časom napovedal digitalizacijo v vrtcih, do česar je izjemno kritična Zalokarjeva. »Z uporabo sodobnih tehnologij otroke vzgajamo v zombije. Omikane evropske države umikajo iz šol tovrstne zadeve. Švedska pošilja otroke ven, v stik z naravo in zemljo. Toplo priporočam v branje knjigo Digitalna demenca. Bog ne daj otrokom dati tablic in telefonov. Znanstveno je dokazano, kako lahko to trajno škodi možganom, na pomnjenje in spomin.«

 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu