Kolikokrat v življenju sem občutil, da je Bog vsako dobro odločitev stoterno poplačal. Ne z denarjem, ampak s srečo in zadovoljstvom, da sem lahko pomagal. (Janez Janež)

PREDSEDNICA DRŽAVNEGA ZBORA BI POUČEVALA CERKEV

V javnosti odmevajo besede nove predsednice Državnega zbora, Urške Klakočar Zupančič, ki se nanašajo na vlogo Katoliške cerkve v slovenski javnosti. Klakočar Zupančičeva je v intervjuju za tednik Mladina v ostrem tonu dejala, da morata biti država in Cerkev ločeni ter da je ločitev države od Cerkve civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije. Po njenem mnenju glede tega ne sme biti popuščanja. V nadaljevanju Cerkvi in vernikom prebere še nekaj levitov.

Tako ostre in enostranske besede so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče, posebej še, ker jih izreka predsednica Državnega zbora. Morda gospa še ni imela dovolj časa, da bi prebrala Zakon o Državnem zboru, ki v 4. členu določa, da slednji pri svojem delu zagotavlja načelo odprtosti. Predsednica Državnega zbora bi morala to načelo prva spoštovati.

Omenjeno načelo je v nasprotju z načelom izključevalnosti kogarkoli iz družbe, pa najsibo to gasilsko društvo, civilna iniciativa ali pa Katoliška cerkev. Samo zato, ker je bil v slovensko ustavo vnesen člen o ločitvi države in verskih skupnosti, še ne pomeni, da je to edina zveličavna »civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije«. S pojmom civilizacijske pridobitve velja biti previden. So v Lihtenštajnu, Angliji, na Švedskem ali pa denimo na Cipru civilizacijsko zaostali, ker imajo državno Cerkev oziroma njihove ustavne ureditve ne poznajo načela ločenosti države in verskih skupnosti? Če bi na vprašanje odgovorili pritrdilno, bi lahko izzvali diplomatski spor, saj bi to pomenilo, da podcenjujemo omenjene države, ki pravna razmerja s cerkvami urejajo drugače kot pri nas.

Predsednica Državnega zbora je pravnica, ki je, preden je zasedla nov položaj, opravljala sodniško službo. V zgoraj omenjenem intervjuju pravi, da je pripravljena vrhu Katoliške cerkve slovensko ustavo razložiti še enkrat. Ali jim jo je kdaj že razlagala? Čeprav je njena pripravljenost za to zelo velika, predlagam, da si 7. člen še sama natančno prebere. Prvič, ker ustava ne govori o tem, da je država ločena od verskih skupnosti, kot je predsednica izjavila, ampak gre za ločitev države in verskih skupnosti. Kaj to pomeni, je večkrat že pojasnilo ustavno sodišče. Katoliška cerkev pri nas deluje znotraj Republike Slovenije, je navzoča v državi sami in ne na kakem oddaljenem planetu. In drugič, ker 7. člen ne govori samo o ločitvenem načelu, pač pa tudi svobodnem delovanju verskih skupnosti.

Dejstvo, da se člen, ki govori o odnosih med državo in verskimi skupnostmi, pojavi že kar na začetku Ustave, lahko pomeni, da spadajo ti med temeljna pravna in politična načela, ki jih slovenska država ureja. Do vprašanj, ki zadevajo odnose med državo in Cerkvijo, se v širši slovenski javnosti s precej posplošenimi razmišljanji, ki kažejo na pravno nepoznavanje problematike, opredeljujejo različni apologeti ustavne ločitve med tema dvema subjektoma, a že kar a priori izključevati kakršnokoli misel o tem, da država in Cerkev lahko sodelujeta, in v določenih okoliščinah tudi morata sodelovati, pomeni nesposobnost soočenja z realnostjo in demokratično ureditvijo razvitih pravnih sistemov v Evropi, tudi slovenskega. Da do takih odzivov posameznikov prihaja zlasti na družbenih omrežjih in v dnevnem časopisju, je nekako razumljivo, z vrha ustanove, ki je predstavniško in zakonodajno telo, pa bi pričakovali bolj umirjene besede, več strpnosti in odprtosti do vseh članov civilne družbe, tudi do verujočih v Katoliški cerkvi, ki ne nazadnje predstavljamo nezanemarljiv delež slovenske populacije.

dr. Sebastijan Valentan

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu