Za kaj (ne) gre ministru Pikalu
Za kaj (ne) gre ministru Pikalu
25. 8. 2019 | Anton Stres | Slovenski čas
Kaj je odločilno pri financiranju javnoveljavnega osnovnošolskega izobraževanja?
Najbolj brana ali gledana javna glasila (časopisi in televizije) nas zavajajo, če prikazujejo več let trajajoče »nategovanje« okoli financiranja zasebnih osnovnih šol, kakor ga je že pred skoraj petimi (!) leti določilo Ustavno sodišče RS, kot normalno merjenje moči političnih strank, kjer zmaga, kdor je močnejši, se pravi, kdor ima več glasov v parlamentu. Tudi pravna stroka opozarja, da gre za veliko več: ali smo ali nismo demokratično urejena in pravna država? Naloga medijev je, da to jasno izpostavijo, ne pa da zavajajo že tolikokrat zavedene slovenske volivce. Upam, da jih vsaj med bralci Družine ni veliko.
Seveda je normalno, da v svobodni družbi – brez zloglasnega »verbalnega delikta «, s katerim nam spet grozijo – svobodno zagovarjamo različna stališča. Ta tudi niso vedno povsem razumna. Ljudje imamo pač privzgojene predsodke proti temu ali onemu. Zato nam niso po volji rešitve, ki bi bile tistemu, ki ga ne maramo, v prid. Proti njemu navajamo razloge, ki jih prikazujemo kot logične, čeprav ni čisto tako. Nerazumnih, čustvenih nagibov si ne priznamo. Povrh so tu še naše vrednote, ideali in želje. Vse skupaj sestavlja to, kar imenujemo »predsodki«, brez katerih ni nihče. To je mešanica razumskih razlogov, ki se jih da razumsko logično zastopati, in drugih nagibov, ki stopnje razumske utemeljenosti niso dosegli ali pa je nikoli ne bodo. Tukaj so še »intuicije« in »izkustva« ter ne nazadnje stališča, ki jih nekdo zagovarja iz solidarnosti do članov svoje družine in rodbine, stranke, cerkve, tradicije in celotne svoje kulture. Skratka, vse to vpliva na to, kako se opredeljujemo do številnih osebnih in družbenih izbir.
Pritlehna »dokazovanja«
To učinkuje tudi ob odprtem vprašanju državnega financiranja zasebnega osnovnega šolstva. Tistim, ki jim iz tega ali onega razloga gre Cerkev v nos, bodo že vnaprej temu nasprotovali. Svoja stališča pa bodo skušali prikazati kot čisto razumskost, čeprav so vse prej kot to.
Tako eni dokazujejo, da v nekaterih državah zasebno šolstvo nima izdatnejše državne podpore. To je res. A vprašanje ni v tem. Vprašanje je, kaj v njihovi državi zahteva ustava in kako se tega držijo.
Drugi trdijo: če hočejo imeti verniki zasebne šole, naj si jih plačajo. Tudi to je zavajanje. Navadno privlečejo na plan obrabljeno sklicevanje na davkoplačevalski denar, ki bi se po njihovem smel porabljati samo za stvari, ki jih potrebujemo in uporabljamo vsi. To je eno najbolj pritlehnih, nesolidarnih in neumnih dokazovanj. Če bi to držalo, ne bi smeli z denarjem tistih, ki sami ne vozijo po avtocestah, le-teh graditi, in ne vzdrževati koncertnih dvoran in dejavnosti z denarjem tistih, ki sami ne hodijo na koncerte, ker nimajo posluha ali pa gredo raje na nogometno tekmo. Tudi zdravstveno blagajno bi morali po tej njihovi logiki polniti samo tisti, ki iz nje prejemajo. Solidarnost namreč ni v tem, da participiram pri stroških dejavnosti, od katerih imam sam korist, ampak da podpiram tudi tiste storitve, ki jih sam ne potrebujem, potrebujejo jih pa drugi in imajo do njih legitimno pravico.
Ampak vse to v primeru financiranja zasebnih osnovnih šol sploh ni odločilno.
Vprašanje pravne države
Odločilno je troje.
1. Po naši ustavi je Slovenija pravna država. Ta pa se začne ravno v trenutku, ko to, ali mi je kaj po volji ali ne, ni odločilno. Odločilno je, kaj zahteva zakonodaja in na prvem mestu ustava. O tem pa odloča ustavno sodišče.
2. Naša ustava pravi, da je izobraževanje svobodno, kar pomeni, da izobraževanje, ki ga ponuja država, nima monopola, ampak lahko pri izobraževanju državljanov sodelujejo tudi drugi.
3. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in ga staršem zato v celoti financira država. Če ga torej na osnovi načela »svobode izobraževanja« izvaja kakšen zasebnik, ga mora tudi v tem primeru staršem plačevati država.
Na osnovi tega je ustavno sodišče odločilo, da sedanja šolska zakonodaja ne spoštuje ustavnih določil glede financiranja osnovnošolskega izobraževanja in je že pred petimi leti naročilo, da se to ustrezno popravi. Iz čistih ideoloških razlogov in iz želje po ohranitvi šolskega monopola, ki je neustaven, so dosedanje vlade to čisto preprosto ignorirale. Najprej so prišle na idejo, da bi spremenile samo ustavo, sedaj pa je minister Pikalo »naumil« še boljšo rešitev: finančno stanje zasebnih osnovnih šol bi občutno še poslabšal, kar ni drugega kot brezobzirna oblastna objestnost in porogljivo norčevanje tako iz ustavnega sodišča kakor iz staršev, ki svoje otroke pošiljajo v katoliške in druge zasebne šole.
Gre torej za vprašanje pravne države.
Ali tega ne vedo poslanci, ki so podprli propadli popravek sedanjega šolskega zakona, na čelu s člani stranke SD, kateri pripada šolski minister Pikalo, ki je predlog pripravil? Verjetno vse to vedo, a so to hoteli namenoma poteptati. Hoteli so poteptati pravno državo Republiko Slovenijo in uzakoniti nekaj, kar ni v skladu z ustavo, je pa v skladu z njihovo staro komunistično ideologijo, po kateri je treba religijo, posebej pa še katoliško, izkoreniniti. V Sloveniji bi torej naj ne imela zadnje besede ustava, ampak stara komunistična ideologija. Slovenija bi torej naj ne bila pravna država, zgrajena na ideji človekovih pravic in posledično celovite verske svobode, ampak ideološka država, kakor je bila rajnka SFRJ, zgrajena na komunistični in posledično ateistični ideologiji. Za to gre. Nič več in nič manj.
Tukaj je treba priznati, da je SMC edina stranka sedanje vladne koalicije, ki se je uprla ideološkemu diktatu postkomunistične SD in SAB ter ohranila obraz demokratične moderne stranke, ki ve, da so tudi preštevanju glasov v parlamentu postavljene meje. Demokracija namreč ni diktatura večine. Naši komunistični izrojenci jo pojmujejo tako. Zato ne sodijo v demokratični parlament. Nad (samo)voljo večine je še ustava, katere glavni del je poglavje o človekovih pravicah. Kaj to zahteva, pa ve povedati ustavno sodišče in sodišče o človekovih pravicah v Strasbourgu.
Lakmusov papir demokracije
Vsa ta zgodba okoli financiranja zanemarljive peščice zasebnih osnovnih šol je torej več kot samo to. Je lakmusov papir naše demokracije in Slovenije kot pravne države. Sedaj se ve, kdo je na tem preizkusu padel. To so vsi, ki so glasovali za Pikalov predlog in so ravnali protiustavno. Spodkopavali so ustavno ureditev Slovenije kot pravne države. Mednje sodita tudi predsednik vlade in njegova stranka.
Seveda se ne bomo slepili. »Vrana vrani ne izkljuje oči.« Vemo, kje smo. Kar pa kljub vsemu preseneča, sta ministrova aroganca in nesramno zavajanje. S kako mirnostjo govori neresnice: češ, kaj mi pa morejo. Ali bodo pod vplivom medijev na prihodnjih volitvah državljani Republike Slovenije kot volivci vse to pozabili? Bodo med njimi tudi bralci Družine?