Pogled na dvatisočglavo množico 18. novembra v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je bil osupljiv: v njej so močno prevladovali mladi. Redkokateri govornik lahko danes računa na takšno in tolikšno udeležbo. Ti obiskovalci so bili v tekmi za pridobitev vstopnice na predavanje kanadskega profesorja psihologije in avtorja knjige 12 pravil za življenjeJordana B. Petersona v svoji digitalni spretnosti bržkone najuspešnejši. Mnogi od njih so na spletu preposlušali že vrsto njegovih življenjskih spodbud, tokrat so predavateljskega zvezdnika hoteli slišati v živo.
Borec za svobodo govora na univerzi in proti politični korektnosti je predavanje, ki ga je organizirala izdajateljica uspešnice, založba Družina, začel s pripovedjo, da je tokrat prvič za železno zaveso, v kateri izmed nekdanjih komunističnih držav. Nostalgijo za preteklostjo je ocenil kot nostalgijo za nevednostjo, za tem, da ni treba prevzemati odgovornosti. »Spravi življenje v red in naredi nekaj boljšega. Tako premagaš nostalgijo za krivo preteklostjo.«
Ukvarjanje z grozo totalitarizmov ga je nagnilo k prepričanju, da so takrat posamezniki opustili svojo moralno odgovornost. Od tod njegov klic k »sveti odgovornosti«. Sposobnost posameznika, da doživi ostrino bolečine, je moralni klic. »Od naših odločitev za dobro ali slabo je odvisno veliko več, kot si mislimo,« pravi. »Če se nas veliko odloči, da gremo navzdol, bomo pristali v situacijah, ki so blizu pekla.« V klinični praksi je spoznal, da tistim, ki so izkusili najhujšo grozo, lahko pomaga le pogled na življenje z vidika temeljnih pojmov dobrega in zlega, na katere današnji univerzitetniki sicer gledajo s cinizmom. Kombinacija poguma in resnice je po njegovem rešilna, spoprijemanje s tem, kar se nam je v preteklosti zdelo neznosno, je zdravilno.
Peterson ne sodi med psihologe, ki bi svojo publiko zazibali v lagodje udobnosti. Sreča in zadovoljstvo ne moreta biti osrednji vrednoti, ki nas ženeta, prej ali slej se bomo srečali s trpljenjem. »In kaj tedaj?« V težkem jutru, ko se ti zdi, da se je vse okoli tebe zrušilo, potrebuješ smisel, da greš naprej. Zastavi svoje življenje za nekaj, kar je tega vredno, svetuje. Grozljivo je, če misliš, da je edino, kar ti preostane, pritoževanje. Začni spreminjati tisto, kar te moti, ker je to prav tvoja naloga.
Kako se o pomembnih stvareh pogovarjati s tistimi, ki jim ni mar za resnico, je bilo eno od vprašanj poslušalcev, ki mu jih je zastavil direktor založbe Družina Tone Rode. Najpomembneje je govoriti z zgledom, meni Peterson, saj takrat, ko imamo opraviti z nepripravljenostjo na spreminjanje stališč, pogovor lahko vodi samo še v večjo negibnost sogovornika. V odgovor na vprašanje o vlogi moških v 21. stoletju je Adame poklical k pustolovščini. »Nazaj na odprto morje, gospodje!« Nove celine so, ki jih je treba osvojiti. Preseči je treba nove stvari. »Če misliš, da so vse meje premagane, ne gledaš okoli sebe.«
Zdi se, da so poslušalci njegove besede sprejeli kot povabilo h koraku naprej. »Ni kaj čakati, akcija!« je v predavanju slišala Alenka Murovec, ki jo pri Petersonu nagovarja iskanje globine v Svetem pismu. Gregor Potrebuješ je v predavanju našel sporočilo: »Prevzeti moraš odgovornost, nehati kriviti druge.« Študent Kristjan Jean Gruden je z Gospodarskega razstavišča odhajal z mislijo, naj zbere pogum pri stvareh, za katere ve, da jih mora narediti, in se o njih ne sprašuje več, saj že ve, kaj je zanj najvišje dobro.
»Naša družina je uživala na vašem predavanju v Ljubljani. Sinova sta bila navdušena. Spreminjate stvari. Hvala,« je nekdo zapisal na tviterju. »Hvala. Slovenija je bila krasna,« je odgovoril psiholog. Ali ga torej morda lahko kmalu spet pričakujemo?
PETERSONOV KLIC K ODGOVORNOSTI
Petersonov klic k odgovornosti
21. 11. 2018 / Marjan Pogačnik /