LUČ VERE

Od Abrahama se zahteva, da se zaupno izroči tej besedi. Vera doume, da je beseda, ta na videz bežna, začasna resničnost, če jo izgovori zvesti Bog, tisto najbolj gotovo in neomajno, kar lahko obstaja, tisto, kar omogoča nepretrganost naše poti v času. Vera sprejme to besedo kot varno skalo, na kateri more človek graditi s trdnimi temelji. … Verujoči človek prejme svojo moč iz zaupljive izročitve samega sebe v roke zvestega Boga.

Papež Frančišek, Luč vere 10