JEZUS IN ŠOLA

ŠKOFJE VAM ODGOVARJAJO (DRUŽINA, 29. januar 2017)

UPOKOJENI NADŠKOF DR. ANTON STRES

Sin je zadnjič prišel razburjen iz šole, kjer ga je učiteljica prepričevala, da Jezus ni zgodovinska oseba in da ne smemo govoriti o letih pred in po Kristusu, kakor ga dosledno učim jaz, ampak o pred in po našem štetju. Dovolj mi je tega pritiska v šoli. Kaj naj naredim? Klemen iz Celja

Vaše vprašanje zadeva pravzaprav dve stvari: Jezusa kot zgodovinsko osebnost in pristojnosti šole v verskih vprašanjih.

Da je Jezus zgodovinska osebnost, med nepristranskimi zgodovinarji danes na splošno ni sporno. Res se je rimski menih Dionizij Mali zmotil, ko je ok. l. 530 izračunaval datum Jezusovega rojstva. Jezus se je rodil kaka tri ali štiri leta prej, kakor se začenja naše štetje »po Kristusu«. To samo potrjuje, da je res živel, kajti drugače tudi te zmote pozneje ne bi mogli ugotoviti. Jezusova zgodovinskost je toliko izpričana kot zgodovinskost številnih starih osebnosti, o katerih življenju nihče ne dvomi. Ne samo krščanski spisi, tudi nekateri poganski zgodovinarji iz 1. stol. po Kristusu poročajo o krščanskem gibanju in o njegovem ustanovitelju: Thallus, Jožef Flavij, Mara Bar-Serapion, Svetonij, Tacij, Plinij Mlajši in drugi. Brez Jezusa tudi apostola Pavla ne bi bilo, ta pa je še bolj neposredno izpričana zgodovinska osebnost. Drugo pa je vprašanje, kdo je bil Jezus? Tu se mnenja razlikujejo glede na versko pripadnost človeka, ki se s tem vprašanjem ukvarja. Vsekakor imamo kristjani dovolj opore v nespornih zgodovinskih dejstvih za prepričanje, da so evangeliji zgodovinsko upoštevanja vredni dokumenti in da je Jezus ena izmed bolj izpričanih antičnih zgodovinskih osebnosti. 

Bolj zaskrbljujoče je, kar si je dovolila učiteljica vašega sina. Če ji boste rekli, da nima pravice posegati v versko vzgojo vašega sina, bo odgovorila, da posreduje »znanstvene ugotovitve«. Pod plaščem zgodovinske znanosti se skriva veliko nedopustnih zavajanj, polresnic ali čistih laži. Če se naše šolske oblasti na vse kriplje otepajo vsakega verskega pouka in izobraževanja v šolah, potem bi moralo to še bolj veljati za širjenje ateizma, kajti trditev, da Jezus ni zgodovinska oseba, še zdaleč ni znanstvena ugotovitev, ampak ateističen ideološki predsodek, do katerega ima učiteljica sicer osebno pravico, nima pa ga pravice s svojo učiteljsko avtoriteto vsiljevati svojim učencem. To je v očitnem nasprotju z ustavo, zakonom o verski svobodi in evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki pravi: »Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem« (Protokol, 2. člen). Učiteljica torej nima nobene pravice rušiti versko vzgojo, ki jo svojim otrokom posredujejo starši, ampak jo mora spoštovati. Nobenega dvoma ni, da je bilo v primeru, ki ga omenjate, učiteljičino ravnanje protizakonito. Podobno velja za tako imenovano »teorijo spola«, ki ni nikakršna znanost, ampak ideologija. Starši imajo pravico in dolžnost, da na poskuse ateistične zlorabe javnega šolstva ravnatelje in druge šolske oblasti opozarjajo in protestirajo ne glede na sedanjo politično klimo, ki to početje podpira in mu daje potuho. Še vedno velja načelo, da nam svobode ne bo nihče podaril, ampak si jo je treba izboriti.