Zakaj toliko Stare zaveze v bogoslužju Cerkve?
Že dlje časa naju z možem moti sledeče: izbrana mašna berila Stare zaveze so velikokrat zelo dolga, kompleksna, tudi brutalna, so vse prej kot pa podoba Boga ljubezni. Prepričana sva, da večine kristjanov ne nagovarjajo, prej jih prestrašijo in odvračajo od podobe ljubečega Očeta. Zakaj torej toliko starozavezne, po najinem mnenju večkrat celo škodljive teologije pri današnjih mašah? Ali se ni Jezus trudil učiti množice na preprost, njim prilagojen način? Tudi dolžina teh odlomkov je nemalokrat absolutno predolga in odvrača pozornost poslušalca. Jana
Kristus moti inkvizitorja
Ruski pisatelj Fjodor M. Dostojevski je v roman Bratje Karamazovi uvrstil tudi pripoved o velikem inkvizitorju. Da bi se izognil carski pravoslavni cenzuri, je dogajanje postavil v okolje katoliške Španije. V poglavju govori o velikem inkvizitorju, kije Seviljo in okolico temeljito »očistil« krivovercev. Ko se tako ves zadovoljen sprehodi po mestnem trgu, sreča samega Jezusa Kristusa, ki seje vrnil na zemljo in izkazuje dobroto ljudem. Inkvizitor ga da zapreti in ponoči stopi k njemu v ječo ter mu očita: »Zakaj si nas prišel motit?«
Vrnil se je k staremu življenju.
Ne, kot da se nič ni zgodilo, temveč kot da je minilo.
Živel je spet kot prej.
Ne, kot da nič ni bilo, temveč kot da tega ni več. Kot da tega ne bo več! In iz tega nič ne bo!
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 27-38).
Pieta 21. stoletja
Manica Ferenc
Mednarodni dan žensk, osmi marec, smo obeležili tudi letos. Lepo je dobiti voščilo, majhno pozornost, rožico...
Med življenjem in smrtjo
Marko Noč
Že več kot 35 let delam na intenzivnem oddelku, kjer se neposredno srečujeta življenje in smrt. V tem času se je nabralo veliko čudovitih, a tudi tragičnih zgodb, ki človeka za vedno zaznamujejo.
Andrej Praznik
Zakaj so meje koristne? Kaj in koga je treba omejiti?
V postnem času razmišljamo, čemu bi se odpovedali in kaj bi omejili. Toda pametno postavljanje meja je veščina, ki nam pride prav tudi sicer. Vsak dan se namreč odločamo, koga in kaj bomo spustili v svoje življenje, česa se bomo lotili in ali bomo spoštovali meje, ki nam jih postavljajo drugi.
Sedem skušnjav družbenih omrežij
Marjan Pogačnik
Poleg znancev, prijateljev in neznancev, s katerimi si izmenjujemo novice, lepe in težke trenutke, informacije, poglede, se v globelih spleta in družbenih omrežij klatijo tudi zveri, ki se jim je bolje izogniti. Postni čas je pravi trenutek za ozaveščanje tovrstnih nevarnosti za dušo.
Varen splav – za koga?
Inštitut 8. marec, ki ga vodi aktivistka Nika Kovač, je skupaj z evropskimi organizacijami "iz več evropskih držav" zagnal peticijo za varen in dostopen splav po celi Evropi. Na spletni tiskovni konferenci so opoldne peticijo predstavile feministične in LGBT aktivistke iz več evropskih držav.
Pojem kultura je v zadnjih časih pogosto oskrunjen.
Kako prepletene in pomensko dopolnjujoče so besede kultura, spomin, civilizacija. Kultura je tako širok in hkrati zlorabljen pojem, da bo treba k izvirom, da bi še ujeli njegov prvotni pomen. Najprej razmislek o kulturi spominjanja, o dolgu do prednikov, in še bolj dolžnosti, ki jo imamo do naših potomcev in naroda v celoti.
Post v krščanstvu in drugih religijah
Mojca Masterl Štefanič
Teološko gledano je postni čas v krščanstvu namenjen pripravi na veliko noč.
Za kristjane se postni čas začenja na pepelnično sredo, letos na god sv. Valentina, obdobja odpovedi in odrekanj pa poznajo tudi vse druge večje svetovne religije.
SVET TRPLJENJA IN ZDRAVLJENJA JE POMENLJIVO OGLEDALO SEDANJE DRUŽBE
5 %, pa grožnja?
Janez Porenta
Te vrstice pišem kot oče štirih, ki so (dva ga še vedno) obiskovali javni vrtec. In kot mož vzgojiteljice v ljubljanskem javnem vrtcu. Odlično pognojen teren torej, boste rekli, za petje slavospevov javnim vrtcem. In res jih bom! Kajti z mojimi očali z njimi ni nič narobe. Tudi mednarodne primerjave to potrjujejo: kakovost pedagoškega procesa in zaposlenih v njem, dostopnost, sodelovanje s starši, obogatitvene dejavnosti … so primerljivi z najbolj razvitimi evropskimi državami.
MOLITEV ZA POLITIKE?!
Pred časom sem se pri maši med prošnjami zalotil, da se usta kar niso hotela odpreti v iskreni »prosimo te, usliši nas«. Prebrana prošnja je bila namreč naslednja: Gospod Bog, prosimo te za vse, ki si jim zaupal vodstvo naše države; naj z dialogom rešujejo zahtevna vprašanja našega časa. Za božjo voljo, ali ni takšna prošnja v času golobnjaške »svobode«, ki si je zadala kot prednostni in pravzaprav edini cilj, da se ne pogovarja z drugače mislečimi, temveč jih skuša na silo ukalupiti po svoji nerazumni meri, nora naivnost?!
Splošno koristna organizacija
Ko dobi v državi “prava ideologija” tako mesto, kakor ga ima ta čas v Sloveniji, se državljanom slabo piše. Od nje se ne da živeti, česar bi se lahko slovenski državljani naučili od eksperimentov samoupravnega socializma. Slabo pa se piše tudi vsem drugim nazorom, ki niso v sozvočju z uradno ideologijo.
»Čakaj malo, Jezus, kaj pa če …?«
Priljubljeni ameriški duhovnik David Michael Moses nas tokrat vabi, naj zaupamo Jezusu.
Četverčki – čudež življenja
Urša Cankar Soares
Postati mamica je nepozabni mejnik v življenju vsake ženske, postati mamica četverčkom pa je edinstven dogodek, ki se je v teh dneh zgodil na slovenskih tleh.
»Vladar« ali Golobovo prisvajanje države
16. januarja, 2024
Piše: dr. Andreja Valič Zver
V teh dneh se spominjamo 21. obletnice smrti očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika. Demokrat, vrhunski intelektualec, politični zapornik, disident, državnik je v svojih strokovnih in znanstvenih delih veliko razmišljal in analiziral fenomen demokracije. Tako je npr. leta 1990 zapisal, da »demokracija preprečuje prilaščanje države in da je najhujša oblika zlorabe politične oblasti prilaščanje države«. Po Pučnikovem mnenju »državni aparat sodobne države nosi v sebi toliko nakopičene moči, da naravnost izziva k trajni prilastitvi.« Poudarja, da se je točno to zgodilo v vseh totalitarnih državah. Demokracija naj bi torej s svojimi ponavljajočimi se volilnimi postopki preprečevala »vsako trajno prilastitev države«.
Naneslo je, da sem z osnovnošolko utrjevala slovenščino in med snovjo naletela na verz iz Vodnikovega Dramila: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!« Kmalu po maturi je skopnelo tudi moje znanje o pesniških oblikah, kakršna je alpska poskočnica. Pesem Valentina Vodnika, frančiškana, jezikoslovca, urednika (1858–1819), sem po mnogih letih posrkala kot osvežilni odmerek nečesa že zdavnaj izgubljenega.
Kaj iščeš?« oziroma: Kaj delaš tu? Kaj bi rad od mene? S prav temi besedami tudi nas, kot je prva dva učenca, Jezus ogovorí, ko gremo v prostorje molitve in pogovora z njim.
OVČKA ZA PALESTINSKO DETE
Neža Gačnik
Angelzi Nebeſhki
Se tam veſele
Paſtirzi od delezh
Tudi k njemo hite
Zhloveka ni enga
Oh uſmili ſe Bogu
Deb ofer perneſu
Mojmo Jesuſu.
Oh saj mi podajmo
Se k njemo tedej
S paſtirzi ofrajmo
En ofer mu sdej
K enu zhiſtu ſerze
Glejte de u pregrehah
Nepojdete tje.
(iz 10. božične pesmi,
Kokrski rokopis, 1834)
Bog ni ostal neviden v nebesih
Papež Frančišek o pomenu jaslic in jasličnih figur ter božični skrivnosti.
Marjan Pogačnik
Bil je čas obiskanja: Pedro Opeka je polnil cerkve in dvorane, z mnogimi se je pozdravil, jim podal roko, se z njimi fotografiral. Zakaj ta slovenski misijonar nagovarja tako širok krog ljudi? Odgovora ni mogoče najti samo na ravni besed, pač pa se skriva v njegovi osebnosti, srčnosti, toplini. Govori »z dušo in s telesom«, kot sam pravi. Je mož iz enega kosa, to, kar oznanja, tudi živi.
Adventna navlaka [KOMENTAR]
Vadventnem času se nam zdi, da moramo pokazati bližnjim, kako radi jih imamo – tako, da jim kaj kupimo, če že nimamo časa zanje. V to naravnanost nas vabijo trgovci, ki so si izmislili »veseli december« in ves pomp okoli njega. Tudi kristjani smo temu nasedli in kar pozabili, da je v središču božiča Bog, Božji otrok in ne za potrebe reklam izmišljeni Božiček.
Slovenci smo se že nekajkrat posvetili Mariji. Bolj ponavljamo, dlje smo od namena. Velika zasluga cistercijanov, kartuzijanov in drugih redovnikov nas je zgodovinsko zaznamovala. S krizo redovništva to slabi.
Kristjani pač nismo Baba Vanga, pa tudi papež ni antikrist
Ko se začne približevati zaključek cerkvenega leta in s tem začetek novega, se tudi božja beseda v dnevni liturgiji vse bolj dotika poslednjih reči. O tem, kaj nas čaka ob koncu časov in kakšna bodo znamenja, da je ta čas blizu. In v prvem delu adventnega časa se ta tema nadaljuje, saj nas ta čas opominja na pripravljenost na ponovni Jezusov prihod.
Komu prostovoljci Karitas prinašajo veselje, upanje, moč in pogum za ponovni začetek?
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan revnih 2023
V nedeljo, 19. novembra 2023, bomo obhajali 7. svetovni dan revnih. Sveti oče v poslanici, ki jo je napisal ob tej priložnosti, poziva, naj ne odvrnemo pogleda od revnih. Poklicani smo, da se srečamo z vsakim revežem in vsako vrsto revščine ter se otresemo ravnodušnosti in samoumevnosti, s katerima ščitimo navidezno blaginjo.
Janez Janša je napram drugim politikom pravi frajer
Se vam zdi naslov moje današnje kolumne čuden? Provokativen? Se vam zdi nenavadno, da si odgovorni urednik nekega medija privošči o politiku zapisati nekaj pozitivnega? Sploh o nekom, ki je že 30 let in več lahko samo negativec, diktator, vojskovodja, fašist? Čudno je prebrati tak naslov, ker ga nismo vajeni. Ker so nam načrtno vsadili v glavo sliko čemernega, zamerljivega in robatega politika. Politika, ki se gre revanšizem, ki je ves čas slabe volje, ki hoče zatirati druge. Janez Janša je postal oseba, o kateri ni moč razmišljati pozitivno. Moramo ga sovražiti, mora nam biti priskuten. Tako so nam zaukazali nikoli izvoljeni ustvarjalci javnega mnenja – centri moči, kot jih po novem imenuje leva elita.
Po nedeljskem evangeliju o devicah, ki čakajo ženina, ene z oljem, druge brez, so mi misli pobegnile (naj mi domači župnik oprosti) k našim aktualnim političarkam. Kotički ustnic so se zavihali navzgor, ko sem si rekla: brez dvoma – so kot device brez olja.
Pred dnevi sem se na povabilo Jordana B. Petersona udeležil foruma Zavezništva za odgovorno državljanstvo (ARC), ki je bil v Londonu. ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na »sovraštvo do sveta« (kot bi rekla filozofinja Chantal Delsol), ki ga na zahodu, v Evropi in v Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in woke – prebujenjske družbene sile.
Mir in pravičnost – na ozarah nedosegljivega?
Na pogajalske mize smo se navadili kot na ring merjenja moči. Kdo bo izgubil in kdo pridobil? Če so pogajalci za mir naključno kaj dosegli, pred javnostjo ne smejo vsega povedati, da njihovo prizadevanje ne propade. Po nekem kratkem obdobju pa se že itak skromen uspeh zopet zalomi, dogovori se razdrejo in krog pogajanj se začne znova. Mirovne misije in diplomacije morajo biti zelo taktne do tistih, ki so odgovorni za zločine proti človeštvu, da bi še sploh kaj lahko napravile za žrtve.
Manipulativnost informacijskega sveta
Verjetno se še spomnite, kako popularna je bila pred leti skovanka »fake news« oziroma lažne novice. Ne le pri nas, temveč globalno. O lažnih novicah, o tem, kaj so, zakaj moramo biti nanje posebno pozorni, smo dnevno poslušali v vseh medijih. Organizirane so bile razprave o škodljivosti lažnih novic za demokracijo, države so financirale projekte za ozaveščanje ljudi o pomembnosti njihovega prepoznavanja. Vrstili so se pozivi o nujnosti vključitve teh vsebin v šole za večjo občutljivost mladih pri rokovanju z njimi. Leta 2017 je bila beseda »fake news« celo beseda leta.
Magija ubira bližnjice in obide Boga
Magijo in njeno problematičnost na kratko pojasnjuje dr. Bogdan Dolenc, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, duhovni pomočnik v Trzinu in eksorcist.
Praznik Rožnovenske Matere Božje
Papež sv. Pij X. je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere Božje obhaja 7. oktobra.
Pred desetletji smo se v slovenski Katoliški cerkvi z občudovanjem ozirali na zahodne države, še posebej Nemčijo. Za razliko od Slovenije so bili tam jasno urejeni odnosi z državo, tudi notranja cerkvena organizacija je lepo tekla, duhovniki in laiki so imeli službe itd. Presenetilo me je, ko sem v devetdesetih letih prvič slišal, da tam duhovniki skoraj več ne spovedujejo. Ko danes opazujem dogajanje v Nemčiji in drugih zahodnih državah, ne morem razumeti, da so cerkve skoraj prazne, da so številni teologi naklonjeni zelo liberalnim teorijam gender, LGBT ... Prosim za vaš komentar.
Peter
So še vredni zaupanja?
Začela se je jesen. Spravilo pridelkov narave je v polnem teku. Tako tistih, ki jih je dala, kot tistih, ki jih je s svojo neprecenljivo močjo vzela. Med temi opravili ni razlike, potrebna je moč, volja, pogum.., se pa pokaže razlika med vrednotenjem, kako težko je delo, ki ga je potrebno opraviti pred prvo zmrzaljo.
Demografska ledena doba, kaj pa zdaj?
Na 5. Demografskem vrhu v Budimpešti na temo »Družina je ključ do varnosti« so iskali rešitve za demografski izziv in za vprašanje, kaj storiti, da se bodo mladi odločali za več otrok.
Jesenski utrinki na spomladansko romanje Župnije Selnica ob Dravi v večno mesto Rim, Vatikan in Assisi (od 24. do 27. aprila 2023)
Odpovedano spomladansko romanje za leto 2020, zaradi izbruha covida 19, je pot v Rim, Vatikan in Assisi letos aprila lepo uspela. Vsi ki smo se udeležili romanja, se lahko za uspešne priprave in nato tudi uspešno izvedbo romanja, zahvalimo krasnemu strokovnemu vodenju predstavnici Aritoursa Dominiki Trepel Koritnik ter duhovnemu vodenju dr. Jožefu Urbaniču.
Za pričevanje ne potrebujemo pravic
Če je bilo nekoč jasno, da so človekove pravice nastale znotraj koordinat krščanske dediščine in kulture, ki je skupaj s sorodnimi helenističnimi tokovi temeljno oblikovala zahodno civilizacijo, danes to še zdaleč ni več samoumevno.
Drugi dan romanja z družinami v Assisiju mi je zaradi obilice dežja zalilo šotor in sem noč »prespal« na sedežih v kombiju. Konkretna simbolika.
Pridiga škofa Jurija Bizjaka na praznik Marijinega vnebovzetja: Kadar pridrvi nad vas ujma
Ddr. Anton Stres
Je tudi človeško življenje in z njim človek sam potrošna dobrina? To je vprašanje, ki ga zastavlja sedanja razprava o pomoči pri samomoru, ki je samo uvertura v evtanazijo v polnem pomenu
Brezje – Marija Pomagaj
Leta 1810, ko so v naših krajih vladali Francozi, so nekega moža zaprli, ker je ponarejal denar. Nič posebnega: »uvek je lopova bilo«, kot pravi pesnik.
Na spletni strani Aletea sem prebrala misel, da je nasmeh najlepši modni dodatek ženske, saj govori o sreči in lepoti njene duše. In to je razumel deček, ki je iskal Boga. Ko ga je mama vprašala, ali ga je našel, je odgovoril: »Mami, Bog je ženska in ima najlepši nasmeh, kar sem jih kdaj videl.«
Na vprašanje bralke odgovarja upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres.
Vprašanje bralke Simone: Zasledila sem misel, da se kristjani preveč zapiramo v svoje socialne kroge in da si ne upamo bolj odločno in samozavestno stopiti tudi med nazorsko drugačne skupine. Po eni strani razumem, da živimo v zahtevnem svetu, ki marsikdaj nasprotuje vsaki identiteti in je zato treba imeti močno zaslombo v svojih krogih. Po drugi strani pa se mi vseeno zdi, da je potrebna tudi odprtost do recimo nevernih, ker se imamo ne nazadnje tudi od njih kaj naučiti. Zdi se mi, da danes tega primanjkuje. Zanima me vaše mnenje o tem.
Slovenski škofje ostro nasprotujejo predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Alenka Hőfferle Felc je članica Združenja slovenskih katoliških zdravnikov.
Te dni je združenje Srebrna nit vložilo v Državni zbor Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma samomoru s pomočjo (v nadaljevanju Zakon) skupaj s 5.513 zbranimi podpisi. V medijih slišimo, da je med ljudmi vse več takih, ki podpirajo ta Zakon. Kdo so ti ljudje?
Je ena nedelja dovolj?
Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno.
Nedavna proslava državnega praznika je bila višek cinizma. Posvečena je bila varstvu narave, v prvi vrsti pa je med izpostavljenimi sedel mož, ki gradi kanalizacijo čez zajetje največje naravne dragocenosti Ljubljane – pitne vode.
Forumi, ki smo jim bili priča zadnje tedne, so lahko dobrodošla spodbuda za izmenjavo mišljenj in krepitev sodelovanja. A izmenjava je verodostojna – ne le družbenopolitična promocija -, če ljudje povsod dosledno izpričujejo svojo dialoško in odprto demokratično držo. Posebej to velja za državne in cerkvene funkcionarje, ki dajejo ustrezno sporočilo svojim državljanom in vernikom.
Dr. Janez Juhant
»Današnji čas je poln protislovij, ki odražajo kompleksnost in hitrost razvoja sodobne družbe. Eno od teh protislovij je, da kljub napredku znanosti in tehnologije, ljudje izgubljamo zaupanje v tradicionalne vire modrosti, kot je Sveto pismo ter se namesto tega obračamo po pomoč k umetni inteligenci.« Ta uvod je napisala umetna inteligenca, ki s pomočjo vsem dostopnega tehnološkega orodja Chat GPT z raketno hitrostjo vstopa v naš vsakdan.
Pred leti so mediji stalno ponavljali stavek: »Vsako črno življenje šteje!« Z njim so izražali podporo borbi za enakopravnost črnskega prebivalstva v Ameriki. Na Googlu je 775.000 rezultatov tega znamenitega stavka.
Škof Matjaž pred praznikom binkošti: »Brez Gospodovega duha ni naše vere«
M. M.
V tem tednu smo kristjani povezani v molitvi binkoštne devetdnevnice, ko prosimo za darove Svetega Duha, da bi postajali vedno bolj povezani in pristna Cerkev Jezusovih učencev, je na sobotnem birmovanju v Župniji Svetina med drugim poudaril birmovalec, celjski škof Maksmilijan Matjaž
Leonida Zalokar: »S permisivno vzgojo vzgajamo narcise in psihopate«
Marko Mesojedec
Zaradi nedavnih dogodkov v Srbiji, ko smo bili priča strelskemu pohodu najstnika na eni od beograjskih osnovnih šol, je tudi v Sloveniji vnovič oživela razprava o nasilju med mladimi v šolah. Eno od teh je gostila tudi Slovenska matica, na kateri so sodelovali specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Barbara Šegula Skoberne, ravnateljica Strokovnega centra Planina dr. Leonida Zalokar in nekdanji ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc.
»Razvajaj moža, ne otrok«
Preden sem se oženil, sem imel šest teorij, kako vzgajati otroke. Zdaj imam šest otrok in nobene teorije,« je rekel angleški pesnik John Wilmot. Čeprav so otroci različni, pa imajo enake temeljne potrebe. Potrebujejo našo ljubezen in čas ter jasna pravila.
Za kulturo spoštovanja vsakega človeškega življenja – Izjava Komisije Pravičnost in mir
Komisija Pravičnost in mir ob zbiranju podpisov za podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)
Ko se odrasli napadamo, otroci pograbijo pištole
05.05.2023, 11:08
Objavljamo zapis škofa Petra Štumpfa iz Murske Sobote ob grozljivih strelskih dogodkih v Srbiji. Kot salezijancu so mu blizu mladi, otroci in družine, zato naj njegov apel spodbudi razmišljanje tudi v slovenski družbi, da se kaj podobnega ne bi zgodilo tudi pri nas.
Laž z dolgimi nogami
28.04.2023, 14:30
Že kot majhno punčko so me učili, da lagati ni lepo in da ima laž kratke noge. Toda ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev – bodisi tistih v politiki ali tistih, ki pomembno sooblikujejo druga družbena področja – od kulture in izobraževanja do medijev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in rastejo ter da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem.
Dr. Poredoš: »Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
27.04.2023, 19:07
Srebrna nit zbira podpise za vložitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Gre zakonski predlog, ki v javnosti zbuja nemalo nelagodja in skrbi. Medtem ko predlagatelji zagotavljajo, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste.
Petrovo znamenje
Evangeljske odlomke v velikonočnem tednu imam najraje. Ker vsi po vrsti govorijo o Jezusovem vstajenju, so bili zame dolga leta vir globokega upanja. Potem sem pred nekaj leti, zlasti potem, ko sem se moral prvič zares soočiti z izgubo bližnjih ljudi, postal pozoren na nadležne podrobnosti.
»Tvoj je vstajenja dan …«
9. aprila, 2023
Piše: Ddr. Anton Stres
Kdor se še spomni Gregorčičeve pesmi V pepelnični noči, ve, da se pesem konča: »… pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan«.’ Pesnik misli na slovenski narod. To je bilo v letih pred 1. svetovno vojno, ko ni nič kazalo, da bomo kdaj svoboden narod v samostojni državi. In vendar smo to dočakali, vstali smo v dostojanstvo svobodnega in neodvisnega naroda.
Velikokrat sem "nejeveren" Tomaž
Anton Stres
Apostol Tomaž velja za »nejevernega«, ni verjel v vstalega Jezusa, dokler se ni prepričal z lastnimi čutili. Tudi sam se velikokrat čutim »nejevernega«, ko gre za vprašanje vere v Jezusa in v njegovo navzočnost v meni in v svetu. Gre za dvome, ki me potem potisnejo v malodušje in nesmiselnost. Kako naj se spopadam s temi dvomi, da po eni strani ne bom padal v malodušje, po drugi strani pa, da bom vendarle ohranjal razumski pogled na vero? Ivan
RAZMIŠLJANJE O VELIKI NOČI
»Blizu je. In težko dostopen Bog. A kjer je nevarnost, raste tudi odrešilno (Friderich Holderlin) … a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti (…) Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12,9-10).« Vera ima naravo paradoksa.
Cvetna nedelja
Branje pasijona me vedno znova pretrese
Molčati, ko bi z besedo ranil...
Pismo sv. Jožefu
Gregor Čušin
Spolnost, najstniki in glas za družino: zakonca Lajevec
12.03.2023, 16:16
Katarina in Klemen Lajevec sta že vrsto let dejavna pri pripravi mladih parov na zakon. Rada pričujeta o lepotah in sencah zakona, ki občasno padejo nanj in o tem, da se moramo za zakon odločiti. Tudi za to, da ostanemo skupaj in težave reševati v duhu »za vedno«. V drugem delu pogovora za Družinsko katehezo smo govorili o spolnosti, o tem, kaj sploh lahko naredimo starši, ko otroci pridejo v najstniška leta in nas nekako ne upoštevajo več in o tem, da je naša dolžnost pričevanje za družino, čeprav se ne želimo izpostavljati. Kajti Bog ne kliče usposobljenih, ampak usposablja poklicane. Pogovor je vodila Marjana Debevec.
Globlja vprašanja človeškega rodu
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smerniceza dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 9-10)
PEPELNICA – POST 2023
Iz evangelija po Mateju (Mt 6, 16-18): Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
Človeško življenje pač ne sme biti naprodaja
27.01.2023, 14:35
Na spletu sem zasledila del izjave predsednice državnega zbora, v kateri je med drugim dejala, da je čas za sprejem zakona o pomoči o prostovoljnem končanju življenja oziroma, če želimo biti bolj natančni, »da je čas, da to naslovimo«. Predvidevam, da je spoznala ustreznost časa za sprejem takega zakona ob srečanju s predsednico Združenja za dostojno starost Srebrna nit, ob čemer me je sicer kar nekoliko spreletel srh. To namreč pomeni, da o tem razmišlja tudi nekdo, ki sicer pravi, da mu je prva skrb dostojna starost.
Župnija Selnica ob Dravi in Aritours vas vabita
na romanje v ITALIJO
RIM, VATIKAN in ASSISI
od 24. - 27. aprila 2023
Prijave sprejemamo v župnišču. Prijavite se čim prej, da bodo pri romarsko-turistični agenciji Aritours lahko pravočasno vse uredili!
Velike spremembe
Mojca Purger
Sedem božičev nazaj smo Slovenci na referendumu odločno zavrnili spremembo definicije zakonske zveze. Dobrih 63 % volivcev je nasprotovalo temu, da bi se lahko poročili tudi istospolni pari. Debata pred referendumom je bila zelo živahna, večina pa se je strinjala s tem, da sta za optimalen razvoj otroka pri njegovi vzgoji potrebna tako oče kot mati.
Pričakovanja do kristjanov so zelo visoka, posebej še do tistih, ki hodijo v cerkev. A so tudi zelo omejujoča, hitro lahko postanemo talci zunanjih form.
»Nadaljevali bomo potrpežljiv boj.«
11.01.2023, 18:12
Otrok potrebuje mamo in očeta, česar ne more spremeniti noben zakon in ustavno sodišče, ob odločitvi ustavnega sodišča o ustavnosti sklepa o zavrnitvi referenduma o spremembah družinskega zakonika vztraja Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre!. Napoveduje, da bodo "potrpežljivo nadaljevali boj za pravice otrok in staršev".
Kritizirani škofje – Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) - škof "pornograf?
Življenjska pot Josepha Ratzingerja, papeža Benedikta XVI.
Krmar Jezusove ladje na razviharjenem morju, bi lahko poimenovali Josepha Ratzingerja, papeža Benedikta XVI., ki je ključno zaznamoval preteklo stoletje.
Rabinska zgodba pripoveduje o dečku Jeskielu, ki je nekega dne objokan pritekel k svojemu dedu, slavnemu rabinu Baruhu.
Solze so mu tekle po licih, ko je potožil: »Prijatelj me je pustil na cedilu. Bil je krivičen in nesramen do mene.«
»Ali bi mi povedal, kaj se je zgodilo?« ga je vprašal rabin.
»Poslušaj,« je odgovoril deček. »Šli smo se skrivalnice. Skril sem se tako spretno, da me prijatelj ni mogel najti. Tedaj me je nehal iskati in je odšel. Kakšno vedenje pa je to!«
Še tako imenitno skrivališče je izgubilo ves čar, ker je prijatelj opustil iskanje in se nehal igrati.
Rabin je pobožal dečka po obrazu in tudi njemu so se v očeh zasvetile solze, ko je rekel: »Prav zares je to neprimerno obnašanje.
Toda glej, z Bogom ravnamo enako. Skril se je in mi ne storimo ničesar, da bi ga našli. Le pomisli: Bog se skrije in mi ljudje ga niti ne iščemo več.«
Izpovedi, razmišljanja in pogovori, ujeti ob Jezusovih jaslih.
Čeprav se v Republiki Sloveniji statistično gledano rodnost povečuje, pa na žalost rodnost Slovencev pada. To je nadvse zaskrbljujoč trend, ki mu nikakor ne smemo posvečati premalo pozornosti, če se želimo izogniti izumrtju našega naroda.
Ker živimo v odprti, razviti in urejeni državi, se k nam v Slovenijo zateče veliko ekonomskih migrantov, in nekateri izmed njih pridejo sem celo na nelegalen način. Če izpustimo dejstvo, da je naša sociala zaradi tega zelo obremenjena, saj so prosilci za azil v Sloveniji deležni številnih ugodnosti, in se raje osredotočimo na dejstvo, da so tovrstni migranti od nas lahko precej drugačni, se hitro pojavi vprašanje, kako se asimilirajo v našo družbo in kakšne so posledice tega vse bolj množičnega priseljevanja za slovenski narod.
Kolumna Gregorja Čušina iz pretekle številke Naše družine (47/2022), ki je bila napisana za 2. adventno nedeljo.
Si predstavljate Janeza Krstnika sredi decembrske Ljubljane?
»Malo sem odprl srce in Sveti Duh je to izkoristil,« pravi Jean-Christophe Thibaut.
Jean-Christophe Thibaut, sin ateističnih in marksističnih staršev, se je že kot otrok začel spogledovati z ezoteriko in okultizmom, kot najstnik pa se je seznanil s satanizmom in črno magijo. Ko pa je nekega dne želel sošolca, mladega skavta, odvrniti od vere, je namesto tega doživel spreobrnjenje. Zdaj že trideset let deluje kot duhovnik.
Za kaj se je Bogu zahvaljevala starozavezna skupnost?
MIHA KRAMLI: "Z EKRANI SMO POSEGLI V OTROŠKE ZIBELKE."
19.10.2022
Naš gost je bil terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, ki obravnava kemične in nekemične odvisnosti. »Pred 23 leti, ko sem prišel v center, je bilo 99 % ljudi v obravnavi zaradi droge (zasvojenosti s heroinom, kokainom, marihuano …), danes pa več kot 55 % uporabnikov pride k nam zaradi zasvojenosti s spletom, telefončki, borzo. Nekemične zasvojenosti strmo naraščajo. Naš dan poteka zelo zanimivo. Odprti smo med 7. in 19. uro, ljudi imamo naročene na eno uro. Čakalna doba je do 10 dni, ljudje lahko pridejo brez napotnice, z zdravstveno kartico. Smo izredno dinamični, imamo tri terapevte, kot vodja centra sem ponosen na zaposlene, dobro delamo.«
08.10.2022, 11:25
Na srečanju Slovencev, Hrvatov in Madžarov je med sveto mašo zbrane nagovoril varaždinski škof Bože Radoš. V pridigi je v ospredje postavil mleko, ki je izjemnega pomena za novorojenega otroka in to povezal z mlekom, ki nam ga daje Božja beseda. »Kdor sprejme in posluša Božjo besedo, je kakor novorojenček, ki se hrani z mlekom iz materinih prsi. Jezus je bil učitelj, ta simbolika (mleka) mu gotovo ni ostala skrita. Njegov odgovor ženi iz množice se poigra z dvojnim pomenom izraza "mleko". Medtem ko anonimna žena omenja materialno mleko Marijinih prsi, Jezus namiguje na duhovno mleko, ki je podoba Božje besede,« je dejal škof Radoš.
Ob polnoči se izteče rok, do katerega je na Državno volilno komisijo (DVK) mogoče vložiti kandidature za volitve predsednika republike. Končni seznam kandidatov, ki se bodo pomerili na volitvah, bo znan v začetku oktobra.
Se bo predsednik vlade opravičil?
Kar si je privoščil poslanec Levice Miha Kordiš kot predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je nedopustno. Na odprti parlamentarni seji o spremembah družinskega zakonika dne 14. septembra sem kot tajnik Urada za družino nameraval predstaviti svoje stališče do spornih sprememb, ki jih hoče vsiliti sedanja vladajoča garnitura. To mi ni bilo omogočeno, ker je omenjeni poslanec mojo prošnjo preprosto zavrnil.
»Jaz si lahko privoščim vse!«
Bogomir Štefanič
Prevladujoči kulturniki lahko o vsem in vsem povedo karkoli, a te drže drugim ne priznajo.
"Enajsta šola" v cerkvi
Ivan Cankar je izrazu »enajsta šola«, ki je bil prvotno zbadljivka, dal nov pomen in ga sedaj uporabljamo za »otroško odkrivanje sveta in čudenje nad njim, kakor tudi pridobivanje pozitivnih življenjskih izkušenj«. Na to sem pomislila, ko na začetku šolskega leta oživijo spletne in ostale informativne strani naših župnij. Vsepovsod najdete obvestila o začetku veroučnega leta, o katehistinjah in katehetih in o vsem, kar je potrebno, da verouk zaživi v določeni župniji.
Večina, šest ustavnih sodnic in sodnikov je 16. junija v svoji sramotni sodbi zapisalo: »Prvi odstavek 3. člena Družinskega zakonika v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, je v neskladju z Ustavo.«
IZOBRAZBA IN BREZOBRAZNOST
Življenje piše romane ... pravijo.
Bo že držalo.
A piše tudi drame. Komedije in tragedije. Piše kratko prozo. Črtice in eseje, novele in šolske spise. In ko smo že pri tem, potem piše tudi predavanja in politične govore, filozofske razprave in doktorske disertacije.
Ljuba moja sveta Rozalija!
Po materini strani kraljevega rodu, po očetu grofična, si sredi bogastva in sijaja cvetela imenu primerno: kot rožica. In ker si bila menda tudi lepa kot rožica, ti snubcev seveda ni manjkalo.
Marijo vzamemo k sebi
Posvetitev obnovimo vsako leto 15. avgusta. S posvetilno molitvijo Mariji izročimo sebe, družine, Cerkev na Slovenskem, domovino in rojake po svetu.
Zavračanje pomena spola, ki v sodobni družbi vse bolj prihaja v ospredje, po mnenju psihologa in psihoterapevta dr. Andreja Perka kaže na zmedo družbe in tudi samih družin.
V sodobnem svetu smo ženske bolj »pobožne« od moških. Če so v drugih religijah, npr. v muslimanski, glavni nosilci molitve in pobožnosti moški, je pa v krščanskih skupnostih ravno nasprotno. Posebej na Zahodu je kar malo čudno srečati moškega, ki bi si upal javno moliti ali pokazati svojo pobožnost.
Glas iz dežel, kjer je avtomobil še vedno velika redkost.
Krištofova nedelja, ki jo letos obhajamo 24. julija, nas vsako leto v juliju poveže v skupni molitvi in prošnji za varno vožnjo na vseh poteh našega življenja. Ob blagoslovu vozil po župnijah je nabirka na to nedeljo že po tradiciji namenjena prošnji za srečno prevožene kilometre, zbrana sredstva MIVA Slovenija nameni za nakup vozil za v misijone.
ZAKONSKA ZVEZA - KAJ SPLOH ŠE JE?
12.07.2022
Odmevna, a ne nepričakovana, je bila odločitev ustavnega sodišča, ki meni, da je neustavno, da istospolni pari ne morejo skleniti zakonske zveze in posledično posvojiti otroke. Podobne trende zaznavamo po vsem zahodnem svetu.
Ko je »zagovornik enakosti« zlorabil svoj položaj za svoje LGTB-jevsko aktivistično delovanje in vložil tožbo o zakonski zvezi na Ustavno sodišče (US), je bilo jasno, kakšna bo razsodba.
Napad Rusije na Ukrajino je med drugim sad nerešenega odnosa med tem, kar ima samo sebe za Zahod, in tem, kar se ponuja kot civilizacijska alternativa, ki prihaja z evrazijskega vzhoda. Po ruski ideologiji si Ukrajina zasluži kazen in okrnitev teritorija ne samo zato, ker je vojaško vezana na Zahod (pakt Nato), temveč tudi zato, ker je zahodnjaško dekadentna.
S E L N I Š K I Z V O N
Spoštovani selniški farani!
Besede niso nikoli tako nemočne kot ob smrti. Ne le zato, ker se tedaj znajdemo pred neprestopno mejo, temveč tudi zato, ker se pokaže, kako neujemljivo je življenje: kako nezadostno je vse, kar lahko o pokojnem povemo glede na to, kar je v resnici bil.
V občini Krško smo imeli ob pomoči društva Družina in Življenje enkratno priložnost, da smo lahko na gradu Rajhenburg prisluhnili pogovoru z enim najbolj znanih in slavnih nogometašev iz Maribora, Marcosom Tavaresom.
Somrak civilizacije: ponosni na – kaj?
Pravijo, da so diskriminirana manjšina (LGBT+ skupnost). Skrajno nenavadno. Isti ljudje so nedavno na Trgu republike in ulicah prestolnice trdili, da so večina (ljudstvo). No, pri njih smo dvojnih meril navajeni. Presenečenje bi bilo pričakovati kaj drugega.
Svoboda in laž ne gresta skupaj
Vse je bilo prisrčno, spontano, pomirjajoče
Metka Klevišar, zdravnica
V javnosti odmevajo besede nove predsednice Državnega zbora, Urške Klakočar Zupančič, ki se nanašajo na vlogo Katoliške cerkve v slovenski javnosti. Klakočar Zupančičeva je v intervjuju za tednik Mladina v ostrem tonu dejala, da morata biti država in Cerkev ločeni ter da je ločitev države od Cerkve civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije. Po njenem mnenju glede tega ne sme biti popuščanja. V nadaljevanju Cerkvi in vernikom prebere še nekaj levitov.
Mladi in vera
Kako posredujemo bistvo naše vere mladim? Danes je ob poplavi raznih duhovosti to zelo pomembno, da ne skrenemo ali postanemo podobni nekemu katoliškemu new ageu. Raje manj in dobro, kot pa več in prazno. Previdnost pri izbiri katehistinj ni nikoli odveč, pa čeprav imajo katehetski tečaj. Če pri teh prevladuje nastopaštvo in pomanjkanje splošnega znanja ali pametne presoje, morda celo neke vrste vraževerje, potem se ne moremo čuditi, če jih po birmi večina pobegne, namesto da bi svojo vero izpopolnjevali in jo delili z drugimi. Prosim za vaše mnenje. (Ožbolt)
Pismo bratu Karlu
Dragi frère Charles, kličem te s francoskim imenom, čeprav bi ti, odprt za vsakega človeka, ne glede na njegov izvor, najbrž ne imel nič proti, če bi te poklical po slovensko, Karel. Zdaj, ko so te razglasili za svetnika, se bo tako tudi spodobilo.
Evropski Vzhod kot branik relativizma?
Zdi se, da z blagostanjem zahodnih bogatih družb prihaja do pozabe Boga in do splošnega moralnega relativizma. Del kristjanov vidi v Vzhodni Evropi, nekateri še posebej v Rusiji in tudi v Putinu, nekakšen branik tega vala; mnenja so seveda tudi, da Putin pravoslavje le izkorišča za svoje cilje. Bi lahko bile vzhodne, predvsem slovanske države res branik krščanstva in kako bo po vašem mnenju na vse to vplivala vojna v Ukrajini? (Peter)
Vdveh letih pandemije covida smo se dobro zasedeli. V kavču znotraj hiš in pred ekrani. Spoznali smo, da marsikaj lahko postorimo prek ekranov: hodimo v službo, v šolo, v trgovino in celo k maši smo hodili prek zaslonov. To je bilo v tistem času potrebno, ker virusa nismo poznali. Tako smo ustavili širjenje virusa in ohranili marsikatero življenje.
Vstopila sva v mesec maj, mesec ljubezni, kot pravijo, mesec zaljubljenosti … Oziroma mesec šmarnic … Kar pa je navsezadnje eno in isto, mar ne? Razumsko dojeti in razložiti Marijo, njeno vero in poslanstvo, je težka naloga. Mamo ljubiš, ker je pač mama: tvoja, ena in edina, ne razmišljaš o razlogih za ljubezen, ne svojih ne njenih.
Ljudska pobožnost šmarnic v zgodovini Slovencev
Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem.
»Žalosten svetnik je klavrn svetnik«
Sveta Terezija Velika je molila: »Pred svetniki kislega obraza, reši nas, dobri Gospod.«
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV 2022
Sveti Avguštin je zapisal, da je "Gospodovo vstajenje naše upanje!" Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.
Za stranke evropskega centra
Avtor: Žiga Turk
Tole je moja zadnja kolumna pred volitvami tule. Morda zadnja tule sploh, če bodo zmagali "antifašisti" in "naredili v medijih red". Zato nekaj o volitvah. A ne za vse. Če ste prepričani, da vas v Sloveniji tlači fašistični škorenj, ne izgubljajte časa z branjem. Ste že odločeni, da boste glasovali za "Svobodo" ali kakšno KUL stranko. Tudi če mislite, da je Janez Janša nezmotljiv, je škoda vašega časa za tole. Boste pač glasovali za stranko, ki bo relativna zmagovalka volitev. In se bo razglašala za zmagovalko brez pridevnika. Pišem za vse druge. Za tiste, ki si želimo v teh zahtevnih časih malo bolj normalne Slovenije.
Izjava Zbora za republiko: Za Slovenijo gre!
5. aprila, 2022
Piše: C. R.
Drage Slovenke in Slovenci, drage državljanke in državljani Republike Slovenije!
24. prila letos je priložnost, da naredimo iz slovenske pomladi leta 1990, slovensko poletje 2022
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 27-38).
TUDI MOJ GLAS ŠTEJE
Le nekaj tednov nas še loči do volitev, na katerih bomo odločali o tem, komu želimo zaupati vodenje naše države za naslednja štiri leta. Zame so bile volitve vedno resna stvar. Do sedaj nisem manjkala niti na enih. Vedno se mi je zdelo prav, da s svojim glasom podprem tistega, ki je s svojim delom dokazoval, da dela in hoče delati za dobro moje države in blaginjo vseh njenih državljanov. Tudi letos ne bo nič drugače. V naslednjih vrsticah želim zato predstaviti nekaj premislekov, ki se mi zdijo pomembni pri pretresanju odločitve, komu oddati glas.
Ni pravične vojne, lahko je le pravična obramba
Bogomir Štefanič
Dr. Anton Stres o pogojih za upravičeno in dovoljeno obrambno uporabo vojaške sile
ZAKONCA PERKO: »ČE VERUJEŠ, NE MOREŠ BITI ZAMORJEN.«
11.03.2022, 22:26
Z zakoncema Perko smo se pred časom pogovarjali o veri in kulturi, o tem, kako otroci način življenja, odnos staršev (tudi do kulture), ponotranjijo in nesejo naprej. Tudi o tem, kako se vera v današnjem času umika iz človekovega življenja. V šolah se otroci skoraj ne učijo več pesmi na pamet, bere se vse manj. Je torej vse črno? Verena Perko: »Optimizem je krščanska dolžnost.« Kljub temu svetuje, da starši čim več beremo z otrokom in se skupaj z njim naučimo na pamet kakšno pesmico. Mesec kulture je mimo, a naj pogovor o kulturi ostane še malo med nami tudi v marcu … Pogovor z zakoncema Perko je vodila Mateja Subotičanec.
Na vroč poletni dan se odpraviš k vodnjaku.
Sama.
Pet mož si imela. In ta, ki si zdaj z njim, ni tvoj mož.
Kdo ve, koliko otrok imaš ... s petimi možmi ... in s tem, ki si zdaj z njim in ni tvoj mož. A k vodnjaku se odpraviš sama.
Marjana Makarov, Ukrajinka, ki živi v Sloveniji: Boga sprašujem, zakaj to dopušča.
Znana oseba A je pred kratkim v javnosti izjavila, da oseba B »ni kristjan«. Slovenski pregovor je »molk je zlato«, vendar pa, ali ne bi bila dolžnost cerkvene avtoritete, da se vseeno oglasi. Kdo sme o tem (z avtoriteto) javno izražati svojo »razsodbo«?
Pavla Bajc
»Kruha ne dela moka, ampak roka«
Ester Srdarev
... sem prebrala na vratih naše pekarne. Že dolgo hodim v to pekarno in šele danes sem odkrila ta izrek, to resnico. Morda so napisali to čisto na novo? Ampak ne, vse je isto: urnik, kdaj so odprti, navodila za razkuževanje … In čisto spodaj ta napis.
V zadnjih tednih športni navdušenci na trnih spremljamo nastope slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Pekingu. Čeprav majhna na zemljevidu, pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Identifikacija z uspešnimi športniki tudi marsikateremu gledalcu predstavlja nepopisno veselje in zadovoljstvo. Ni zmagal le športnik – posameznik, zmagali smo mi, Slovenci!
S sogovorniki z različnih področij življenja o tem, zakaj potrebujemo resnico
Demagogija SAB, ki spodkopava ustavo: primer Cerkve in njene »pravične« obdavčitve
Teza, da (Katoliška) Cerkev ne plačuje davkov, je verjetno eden najbolj priljubljenih urbanih mitov v Sloveniji. Lahko ga slišite tako za šankom kot v medijih, tudi z najvišjih političnih odrov. Zato je tudi zelo pripraven za politično demagogijo, še posebej v občutljivem predvolilnem času, ko je potrebno uporabiti prav vse instrumente za psihološko obvladovanje množic. Ki se morajo kajpak odzivati tako, kot hoče naročnik. Torej, bolj pod vplivom čustev in v skladu z zakonitostmi pogojnega refleksa.
»Namen sinode je v navduševanju ljudi, da začenjajo sanjati, v kakšno Cerkev smo poklicani, da se razcveti upanje in utrdi zaupanje, da se povežejo rane, da se stkejo nove in globlje vezi, da se učimo drug od drugega, da gradimo mostove, da razsvetlimo razum, da ogrejemo srca in da okrepimo roke za skupno poslanstvo,« je o aktualni sinodi med drugim zapisal papež Frančišek.
Verjetno smo že kar malo pozabili, da smo veliko noč zadnji dve leti preživeli doma. Brez obredov, ki smo jih vajeni. Razen s televizijskih ekranov. Za spremljanje vigilije smo se morali nekoliko bolj potruditi, saj običajni televizijski programi tega niti niso omogočali.
Zvonjenje: hrup ali glasba?
Marjan Pogačnik
Kdaj lahko zvonovi, sicer zakoreninjeni v slovensko tradicijo kot ponos vernih in nevernih, za nekatere postanejo moteči in kako pristopati ob težavah
Spomin na zažig škofa Vovka: Prisebno in pogumno
Bogomir Štefanič
Danes mineva 70 let od dogodka, ki se je v zgodovinski spomin in opomin zapisal kot vrh in simbol povojnega totalitarnega preganjanja vere in Cerkve: zažig ljubljanskega škofa Antona Vovka na novomeški železniški postaji 20. januarja 1952.
Vse natiskano je tisk, ni pa vse natiskano res(nica)
Jože Plut
»VZGOJA NI LOČENA OD ŽIVLJENJA. JE DEL ŽIVLJENJA!«
11.01.2022, 15:20
V veselje mnogih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki je odgovarjal na vprašanja s področij vzgoje, spremljanja mladih in kako dejavno spreminjamo svoj odnos v odnosih na bolje. Pogovor je vodila Nataša Ličen.
Močna in krhka obenem
Tipi mam, o katerih govori Sveto pismo
DELO ZA MIR JE OBRT, KI SE JO PRIUČIMO
07.01.2022, 14:45
Papež nas je kristjane in vse ljudi dobre volje ponovno nagovoril na prvi dan novega leta, ko smo obhajali že 55 svetovni dan miru. Frančiškovo sporočilo je preprosto in konkretno, saj nam v treh korakih predlaga pot za dosego miru. Pri tem izbira preproste besede in sodobniku razumljive prispodobe.
Med drugim pravi, da je delo za mir podobno delu obrtnika, lahko bi rekli delu malega podjetnika ali kmeta, ki vse svoje znanje, izkušnje in moči zalaga za svoje podjetje.
Upokojena gledališka in filmska igralka Milada Kalezić o spreobrnjenju in spremembah, ki jih je prineslo v življenje, očetovem in stričevem sprejetju vere, premaganem strahu pred smrtjo, uslišanjih v molitvi in boju, ki med duhovi vlada za duše
»Gospod, blagoslovi to leto, ki prihaja!«
Za nami je leto, ki je bilo za vsakega izmed nas zahtevno in polno preizkušenj. Gotovo pa lahko v njem najdemo tudi marsikaj, za kar smo Bogu in soljudem hvaležni.
Pred nami pa je novo leto, za katerega si želimo predvsem zdravja in miru ter upamo na lepše čase brez omejitev. Prosimo našega Gospoda, naj blagoslovi leto, ki prihaja!
Ko se Bogu zahvaljujemo in ga prosimo za blagoslov, sta nam lahko v pomoč naslednji dve molitvi, ki sta zapisani v molitveniku z naslovom Kristjan moli.
Meditacija francoskega dramatika Sartra, znanega po ateističnem prepričanju, o božiču
V knjigi Duh bogoslužja, v poglavju o umetnosti, Joseph Ratzinger jasno pokaže na nevarnost poudarjanja samo
ene razsežnosti Kristusa. "Središče upodobitve Kristusa je velikonočna skrivnost..."
Že nekaj časa me zaposluje vprašanje glede živali. Zanima me namreč, zakaj živali nimajo duše? Hvala za odgovor. Domen
Prvi adventni venec, kakršnega poznamo danes, se je pojavil leta 1838 v Nemčiji v Hamburgu in sicer v domu za revne otroke.
Vsak se mora znati odločati tudi sam
Odgovornosti se ne da kar tako prenašati na druge
Kadar se je morala Marjeta odpraviti k zdravniku, je vedno poiskala kakšno zanimivo knjigo, revijo, da bi si z branjem krajšala čakanje, ki je bilo pri zdravniku vedno, četudi včasih bolj kratko, zelo zelo dolgočasno.
Do avtoritet imamo hud zadržek vsaj od leta 1947, ko je nemški sociolog Theodor W. Adorno, po očetovi strani judovskega rodu, po mami pa katoličan, predstavil znamenito F lestvico, s katero meri avtoritarnost in fašistoidnost posameznika, njegovo obloženost s predsodki in nagnjenost k ohranjanju vrednot srednjega razreda.
Na zaostreno epidemiološko sliko v državi so se s skupno izjavo – pozivom vsem duhovnikom, vernikom in dobrotnikom Karitas k odgovornemu ravnanju v času epidemije – odzvali tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in Slovenski karitas.
ŽIVLJENJE PO SMRTI – ZNANSTVENIKI O "OBSMRTNIH DOŽIVETJIH"
»Naše bivanje zaradi minljivosti nikakor ne postane nesmiselno. Vsekakor pa utemeljuje našo odgovornost. Človek se mora v vsakem trenutku odločati, v dobrem in slabem, kaj bo spomenik njegovega bivanja.« dr. Viktor E. Frankl
TISOČ MRTVIH
Strokovnjaki domnevajo, da bo strahotni virus zahteval še najmanj 1000 smrti, če bomo Slovenci nadaljevali po trenutni poti v odnosu do covida-19.
Noč čarovnic je še en primer našega kopiranja, ne pa tudi "kapiranja".
Noč čarovnic je nesmisel, ki so si ga Američani pravzaprav izposodili od Evropejcev in ga nato uspešno izvozili nazaj k nam, je prepričan priznani slovenski etnolog.
Vprašanje človekove vesti
Na vprašanje odgovarja ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Vprašanje bralca Toneta: »Nekajkrat sem že slišal izjavo: »Ta človek je pa brez vesti.« Ko gledam kakšne nasilneže, bi se mogoče celo strinjal s to izjavo. Je mogoče, da je človek res brez vesti?«
NEZNANKIN ROJSTNI DAN
Vrednote nas vodijo k zadovoljstvu, zato jih branimo
Vrednote delimo na družbene, moralne, estetske, osebne in podobno. Na tem temelju lahko ugotovimo, da so splošne ali/in konkretne. So vedno pozitivne, zato jim dajemo visoko načelno vrednost in so zaradi teh lastnosti postavljene na sam vrh prioritet. Želim razviti misel o vrednotah kot temeljih za vse dobro, za kar si prizadevamo in kar dosežemo.
Zakaj molitve za ozdravljenje?
Stanislav Zore
Vprašanje bralke: V Družini sem pred časom brala pričevanje gospe, ki je zbolela za covidom, in kako so molili za njeno ozdravljenje tudi tako, da so molili in darovali maše za štiri rodove nazaj. Zanima me: zakaj je to potrebno? Ali ne odgovarja vsak za svoje grehe, zakaj bi nekdo imel posledice zaradi grehov oz. prekletstev, ki izhajajo iz prejšnjih generacij? V Svetem pismu res piše: »Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu ...« (2 Mz 20,5). Na drugem mestu pa: »Sin ne bo trpel za očetovo krivdo in oče ne bo trpel za sinovo krivdo« (Ezk 18,20). Kako naj potem to razumemo? Kako sploh vemo, ali smo pod prekletstvom prejšnjih generacij, kako dolgo naj bi molili in darovali za maše za prednike in kaj je poleg tega še treba storiti?
Življenje piše romane ... pravijo.
Bo že držalo.
Življenje svete Monike (ok. 311–387) je teklo v poganskem okolju, v katerega pa je s svojo globoko vero, ki se je kazala v potrpežljivosti, ljubezni in molitvi, povsod vnašala mir.
Za nami je praznik Marijinega vnebovzetja. Po nekod, v srednji Evropi in tudi pri nas v Sloveniji, na ta dan blagoslavljajo zdravilna zelišča. V mesecu avgustu se dejansko do vrhunca razcvetijo in razrastejo zelišča, ki jih uporabljamo, ali kot dodatke k jedem ali kot zdravilna zelišča.
Avtor komentarja je p. mag. Branko Cestnik, klaretinec, župnik na Frankolovem, bloger in komentator.
Slovensko predsedovanje: zgodba o pogumu in uspehu
30. julija, 2021
Romana Tomc
V nebeškem zboru se vas je nabralo svetih Marjetic za kar lep pušeljc: sveta Marjeta Antiohijska, če začnem pri tebi, pa sveta Marjeta Škotska, sveta Marjeta Marija Alakok, sveta Marjeta Ogrska, sveta Marjeta Kortonska, sveta Marjeta niže Ptuja in še in še in naj končam, da me ne bo zaneslo v pretiravanje.
Vsi se veselimo poletja, ko so višje temperature in se bližajo dopusti, ko naj bi se oddahnili in morda tudi kaj premislili o svojem življenju.
Poletje pa je žal tudi čas, ko človek najraje ne bi šel k maši. Ko prideš v cerkev, imaš občutek, da si prišel na plažo, ob vseh ženskah v dekoltejih, prozornih bluzicah, pajkicah, kavbojkah, prekratkih krilih, moških kratkih hlačah, plastičnih sandalih ali šlapah …
Spoštovani selniški farani!
Letos bomo praznovali »šmarješko nedeljo«
18. julija z mašo ob 9. uri.
»Duhovniki smo ljudje«
Kakšna je realnost duhovniškega življenja, v katerega vstopajo novomašniki?
Bili smo zraven in tudi bomo!
Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna. Vsekakor se praznovanja veselim. Veselim se veselja in ponosa, veselim se slovenskih zastav in slovenske pesmi (ne samo pesmi v slovenskem jeziku, pač pa tudi slovenskih ljudskih in narodnih pesmi), veselim se maš za domovino in blagoslovov slovenskih zastav. Veselim se tudi tega, da po vse več slovenskih krajih na vidnih mestih in na vse več hišah plapolajo slovenske zastave.
Katoličani, osamosvojitveni steber
Bi bilo pretirano reči, da bi se proces demokratizacije in osamosvajanja zasukal drugače, če mu vidnega pečata ne bi dali katoličani?
Marko Juhant o nagrajevanju za šolski uspeh: Letos kolo, drugo leto avto ali barka?
Nagrajevanje ob šolskem uspehu je lahko zelo napačno sporočilo, meni Marko Juhant.
Čudna nekrščanska imena?
Starši in botri bodo hvaležni, če jim bomo pomagali odkriti prvotni pomen »modnih imen«.
Vprašanje bralke:
Danes je rojstni dan nadomestil praznovanje godu. Starši dajejo otrokom čudna nekrščanska imena. Je res vseeno, kakšno ime damo otroku? Kakšno vrednost ima svetnik za krščenca?
Kaj storiti takrat, ko obhajamo samo rojstni dan, za god pa ni prostora?
V IMENU VSEH, KI NESKONČNO IN PONOSNO LJUBIJO NAŠO DOMOVINO!
22.05.2021, 08:29
Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo.
Komentar: Amen je bil zares – amen!
Ana Soklič, pogum za naprej v smislu tvojih izrečenih besed. Še naprej poj Amen in Alelujo ter kaži pot zaslepljenemu in zbeganemu sodobnemu človeku. Tudi Slovencu.
Čebelica, moja prijateljica
Vsaka tretja žlica hrane na svetu je odvisna od čebel in drugih opraševalcev.
Pokadil je štiri petine Svetega pisma
16. 5. 2021 | Lucija Rifel | Duhovnost
Kako je nekdanji kriminalec Wilhelm Buntz v samici prišel do Jezusa
Žiga Turk: Svizčevo leto
Na prvem mestu
V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela. Tudi Cerkev ga obhaja kot praznik sv. Jožefa Delavca, tesarja, ki je z delom svojih rok omogočal preživetje Božjemu Sinu in njegovi materi.
Samo podpis peticije ni dovolj
Ob dnevu Zemlje o stanju okolja, okoljski zakonodaji in okoljskem aktivizmu pri nas
V ponedeljek se odpirajo cerkve za bogoslužje z verniki
Vlada je na seji 9. aprila 2021 sprejela nov Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji, v katerem je določila pogoje za izvajanje verske dejavnosti.
»Pojdi in jim povej«
4. 4. 2021 | Katarina Ropret | Uvodnik (DRUŽINA)
Izkazalo se je, da bomo že drugo leto zapored veliko noč preživeli pred ekrani. Koronski »post« se nadaljuje, epidemija ne pojenja. Je v takšnem vzdušju sploh mogoče praznovati? Mar niso strah, skrbi in žalost preveliki? Prav to srečamo v dogodkih velikega tedna.
NAŠ KOMENTAR
Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (09/2021).
Stojmo duhovnikom ob strani
8. 1. 2021 | Karlo Smodiš
Stiska, ki se je med epidemijo povečala med številnimi ljudmi, ni prizanesla niti duhovnikom.
Župnije in duhovniki so domala v celoti odvisni od vernikov.
JE VIRUS POSLEDICA ZAROTE ALI „KAZEN BOŽJA“?
29.12.2020
„Zakon gravitacije je nekaj zelo dobrega. Toda če skočite skozi okno, umrete.“ Frederic Giuillaud12.2020
Z A H V A L A
Za leto, ki ga končujemo, človeško rečeno ne moremo reči, da je bilo srečno. Toda vprašajmo se, kaj je sreča: je to zdravje, blagostanje, uspešnost v življenju… Tudi vse to! Bistvo sreče je pa nekje drugje – v srcu. Kot je zapisal naš pesnik Prešeren: »srce je prazno, srečno ni…«!
Navodila za obhajanje svetih maš v mariborski metropoliji
31.12.2020 Mariborska metropolija COVID19, Škofija Celje, Škofija Maribor, Škofija Murska Sobota
V skladu s sklepom Slovenske škofovske konference, ki je bil sprejet na seji Stalnega sveta SŠK 18. decembra 2020 in se glasi: »Škofje so sklenili, da bodo pri ponovni uvedbi bogoslužja upoštevali epidemiološko stanje v posameznih statističnih regijah«, smo se na zadnji dan leta, 31. 12. 2020, sestali vsi trije odgovorni za posamezne škofije mariborske metropolije, pregledali situacijo in se na temelju tega odločili:
Božično sporočilo
V tem času, ko praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa, je morda zanimivo primerjati njega in »zavetnika« komunizma Karla Marxa.
Navodila za bogoslužno obhajanje božičnih praznikov v mariborski metropoliji
18.12.2020 Nadškofija Maribor, Škofija Murska Sobota, Škofija Celje COVID19
Izjava KPM ob 30. obletnici slovenskega plebiscita
Nadškof Stres: domoljubje in svobodoljubje sta bila močnejša od pomislekov.
December je zadnji mesec.
Mislim: zadnji v letu. Čeprav je lahko komu in za marsikoga zadnji sploh. A to lastnost imajo čisto vsi meseci v letu. Vsi dnevi v letu, pravzaprav. Vsaka ura je lahko zadnja, ker “ne vemo ne dneva ne ure” (Mt 25, 13).
O B V E S T I L O ZA A D V E N T N I Č A S
Na spletnih straneh DRUŽINE (https://www.druzina.si/),
OGNJIŠČA (https://revija.ognjisce.si/)
in RADIA OGNJIŠČE (https://radio.ognjisce.si/)
ter bogoslužne revije Magnificat
(https://flippwa.druzina.si/magnificat/)
je dovolj snovi za duhovno doživet
in obogaten adventni čas!
Nadškofija Maribor
Ob zahvalni nedelji
»Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.« (1 Kr 16,34)
Ata mi je že z one strani poslal pozdrav. Kajti vedno je držal besedo, vedno izpolnil obljubo, vedno opravil svoje obveznosti
Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast - Izjava Komisije Pravičnost in mir
Pred nami je praznik vseh svetih, ki nas znova postavlja pred temeljna vprašanja smrti in življenja. Papež sv. Janez Pavel II. je že pred desetletji svaril pred nevarnostjo kulture omalovaževanja človekovega življenja, ki jo je poimenoval »kultura smrti«. Žal se ta kultura vedno bolj razrašča tudi v naši domovini in ob prazniku vseh svetih, ki nam govori o zmagi življenja nad smrtjo, želimo na to še posebej opozoriti.
PRAZNIKI 1. IN 2. NOVEMBRA: ŠKOFJE PRIPOROČAJO …
Kam gre človeštvo?
Zavedam se, da je vprašanje precej splošno, a ga vseeno zapišem. Zdi se mi, kot da se v zadnjem času (pandemija, protesti po svetu ...) ruši svet oziroma način življenja, kot smo ga poznali. Se vam zdi, da smo sedaj na prelomni točki zgodovine človeštva?
Pavel
Ujetniki strahu?
Včasih je treba nekje potegniti tudi črto in si reči: Nekaj vem, stvari pa ima v rokah Bog.
Pričevanje: Grozi je sledil osmi dan, dan veselja
Po utopitvi dveletnega Metoda je kazalo na najhujše. Njegovi domači in okolica so se povezali v goreči molitvi.
Strah in Bog
Zato ne recimo: »O, Bog, imam problem!«, ampak se zazrimo strahu v oči in recimo: »Problem, jaz imam Boga!«
Kam nas pelje COVID?
13. 9. 2020 | Janez Dolinar, dr. med. | Komentar
Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo. V vmesnem času so se ukrepi začeli sproščati, življenje se je skoraj normaliziralo, ob drugem valu pa se položaj spet zaostruje. Soočeni smo z novimi izzivi, ki puščajo več vprašanj kot odgovorov.
Bontona, kjer bi lahko prebrali, kako se vesti v cerkvi, ne bomo našli, a obstajo smernice, ki so dober kompas, kakšno vedenje je v cerkvi primerno, kaj pa je na meji izzivalnega in motečega. Poleg predpisanih drž pri bogoslužju obstajajo še neformalna pravila, ki izhajajo iz potrebe po spoštovanju svetega prostora.
Piškava samopodoba
26. 7. 2020 | Vilma Siter | Naša Družina
NAVODILA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE O OBHAJANJU NEDELJSKIH SVETIH MAŠ
Naši sosedje imajo pregovor: »Jezik rine tja, kjer zob boli!« Pregovor se že dolgo uresničuje tudi v naši družbi
Sejalec je šel sejat
15. nedelja med letom
Prvo berilo: Božja beseda je učinkovita kakor dež, Iz 55,10–11; Ps 65;
drugo berilo: Stvarstvo pričakuje razodetja, Rim 8,18–23
»Plamenček upanja na slovensko spravo«
23. 6. 2020 | Bogomir Štefanič
Pogled nadškofa Alojzija Šuštarja iz leta 1998 na vlogo spravnih slovesnosti
Za demokracijo gre!
Vračanje v skupno življenje
Naše želje, naše žrtve
17. 5. 2020 | Uvodnik (Družina, 17. maj 2020)
Majniške misli
Hecno je ...
Nisem še videl vetra.
Žiga Turk: Oblast ulice ali oblast ljudstva?
V 75 letih – od 1945 do danes – je v Sloveniji levica vladala slabih 68 let, desnica pa dobrih sedem. Najdlje skupaj je desna sredina vladala v letih 2004–2008. Peterletovo vlado so zrušili po dveh letih, Bajukova je imela vsega par mesecev. Edina resna motnja v kontinuiteti oblasti je bila vlada 2004–2008. Pokazalo se je, da lahko tudi desna sredina povsem solidno vodi državo.
UMETNOST UMIRANJA
Prof. dr. Janez Juhant
Ranljivi in krhki
Velikonočno voščilo
Molitev - razmišljanje fračiškana p. Pavleta Jakopa
Dvignjen palec
22. 3. 2020 | Komentar
Ko smo bili otroci, so nas starši opominjali in opozarjali, a kljub nevarnosti nismo odnehali. Bilo je preveč zabavno ali privlačno, da bi se odrekli nečemu, kar nas je veselilo (tako se nam je vsaj zdelo). Samo neko posebno znamenje nas je spametovalo: klofuta, zaušnica ali mazilo na zadnji plati. Bili smo užaljeni, potrti in smo se trmasto zaprli vase ter skrili pred očetom in mamo. Danes gledam na vse to z odraslimi očmi in priznam, da so bili nasveti staršev modri in potrebni.
Svete maše na daljavo
Seznam možnosti udeležbe pri sv. maši na daljavo v času epidemije koronavirusa in izrednih ukrepov.
GLOBLJA VPRAŠANJA ČLOVEŠKEGA RODU
Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 9-10)
8. 3. 2020 | Peter Tomažič | Komentar
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina … Če beremo verski tisk, med vrednotami najdemo še vero. Zagotovo so to izjemno pomembne vrednote za nas kristjane in tudi za vse ostale ljudi. Ko od blizu pogledamo naša življenja in zakonitosti v družbi, so naša ravnanja nekoliko drugačna. A žal se pomembnosti naštetih vrednot zavemo šele, ko nam zmanjka tal pod nogami. Kaj hitro nas zanese v pretiravanje z delom, ker bi želeli več zaslužiti, si zgraditi rezervo, vse omogočiti otrokom, potovati in kupovati.
Post v religijah
Za kristjane se postni čas začenja na pepelnično sredo, vse druge večje svetovne religije pa prav tako poznajo obdobja odpovedi in odrekanj.
Navodila SŠK za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19
25.2.2020 Slovenija Zdravje
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti:
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek.
Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi.
Kdaj dati za mašo?
16. 2. 2020 | Stanislav Lipovšek | Cerkev doma
V kakšne namene lahko damo za mašo? Ali lahko damo tudi zunaj svoje župnije? Grem lahko k maši za ta namen kak drug dan in ne ravno v tisto cerkev, kjer bo maša darovana? Od kod izvira navada darov za mašno daritev?
Janez
Kdaj spoznamo človeka
Bistvo človeka spoznamo čisto preprosto, a prevečkrat postavljamo nebistvene kriterije
SAVEL, SAVEL, ZAKAJ ME PREGANJAŠ?
Na jutrišnjo soboto (25. januarja), ko bo natančno mesec dni po Božiču, se bomo kristjani spominjali dramatičnega dogodka nekje pred Damaskom v tridesetih letih prvega stoletja. Razjarjen jezdec hiti v Damask na lov privržencev Jezusovega nauka. Žene ga sovraštvo in napuh. V svoji gonji je neustavljiv, učinkovit in odločen. A zgodi se usoden padec in iz neba zarežejo besede v sredo njegovega srca: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« (Apd 9,5). Zgodil se je preobrat v njegovem življenju. Savel postane Pavel, farizej apostol, preganjalec zaščitnik.
Župnija Selnica ob Dravi in Aritours vas vabita na romanje v Italijo
RIM, VATIKAN in ASSISI
Vas moti t.i. veseli december, in vsi potrošniški centri, ki takoj po vseh Svetih navlečejo svojo kramo na ogled? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti, ki s svojimi svetlobnimi efekti preganjajo temne popoldneve in noči?
Za slovenskega človeka je Jugoslavija pomenila nazadovanje. Čeprav nas jugonostalgiki prepričujejo drugače.
Za zvezdo
1. 12. 2019 | Darja Šneberger Brežnik | Uvodnik - DRUŽINA
Ali verska vzgoja otrok omejuje svobodo vesti?
10. 11. 2019 | Anton Stres | Cerkev doma
Občasno v slovenskih časopisih zasledim pisanje, da Cerkev omejuje svobodo vesti s tem, ko krščuje dojenčke, s čimer naj bi bili prisiljeni v »članstvo Cerkve«.Vedno znova me boli takšno obtoževanje (navadno gre za iste osebe) in se čudim, da nekateri mediji to vedno znova objavljajo. Meni se zdi, da je to osnovna pravica staršev; podobno kot če otroka včlaniš v športni klub ali glasbeno šolo. Prosila bi za vaš komentar.
Danijela
Bog povrni!
Za svet preobilja, katerega del je tudi Slovenija, je značilen izkrivljen odnos do hrane. Otroci se nad njo zmrdujejo, starejši si izmišljajo vedno nove diete in specialitete, vsi pa hrano brez slabe vesti množično mečemo stran. Tak, kakršen je naš odnos do hrane, je tudi naš odnos do kmetijstva.
V soboto, 26. oktobra 2019, je bilo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu v povezavi z dekanijskim misijonom srečanje lovcev. Organizirali sta ga LD VURMAT ter župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu. Vodil ga je nadškof metropolit Alojzij CVIKL.
Ugibanje o spolu?
Teorija spola. Nenavadno ime. Zakaj bi potrebovali teorijo, če pa je spol eden od pojmov, ki ga otroci zlahka razumejo brez posebno zapletene razlage. Kaj šele teorije! A včasih nekaj, kar otroci razumejo, odrasli zapletemo.
Drage moje učiteljice in učitelji!
Mnogo vas je ... premnogo.
Za kaj (ne) gre ministru Pikalu
Kaj je odločilno pri financiranju javnoveljavnega osnovnošolskega izobraževanja?
Zakaj sploh molimo, če pa nas Bog ne usliši ...?
Vem, da je to tema, o kateri je bilo že veliko napisanega, pa vendar ... Otrok me je pred časom vprašal, zakaj sploh molimo, če se potem nič ne uresniči ali je celo še slabše. Skupaj namreč pogosto molimo za ljudi, ki so zelo bolni. Zdi se mu, da Bog sploh ne usliši naših prošenj, ker ni doživel kakšne »vidne« ozdravitve. Kaj naj mu odgovorim, da bo še vedno zaupal v moč in smisel molitve?
PETER
Na vroč poletni dan se odpraviš k vodnjaku.
Sama.
Pet mož si imela. In ta, ki si zdaj z njim, ni tvoj mož.
Kdo ve, koliko otrok imaš ... s petimi možmi ... in s tem, ki si zdaj z njim in ni tvoj mož. A k vodnjaku se odpraviš sama.
Maziljenje sredi noči?
4. 8. 2019 | Alojz Uran | Cerkev doma
Rada bi vedela, kdaj oziroma ob kateri uri lahko pokličemo domačega župnika, da bi sprevidel bolnika? Če je nujno, lahko tudi ponoči?
Hvala za odgovor.
FRANČIŠKA
|
|
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec.
|
Mama na dopustu
21. 7. 2019 | Ana Pavec | Naša Družina
Dopust je, odkar sem mama, najbolj smešna beseda z najbolj izmuzljivim pomenom. Že v samem začetku starševstva se srečamo z njo: ko nam država velikodušno (in upravičeno) dodeli eno leto starševskega dopusta (včasih z dobrim razlogom še kakšen mesec več).
Krištofova nedelja in akcija MIVA 2019
Mi nismo hlapci
Neuresničevanje ustavne odločbe
16. 6. 2019 | Komentar v DRUŽINI
Sveti Duh, naredil si dom v meni
9. 6. 2019 | Pavle Jakob |
Kraju smo rekli Amerika. Ne vem natančno, odkod kraju to ime, mislim pa, da ga je dobil zaradi svoje skrivnostnosti in oddaljenosti od vasi. Amerika, ki leži ob vznožju Jelovice, je bila nekoč prostrana senožet, poraščena s travo in obdana s smrekami, brinjem in grmičevjem Ameriko so sosedje kosili le enkrat na leto in takrat so rabili veliko ljudi. Tudi po tistem, ko so kose zamenjale kosilnice, ni bilo nič drugače. Površina za grabiti je ostala ista.
LETA 1926 UMRL SREČKO KOSOVEL
PESNIK NAŠEGA KRASA (* 1904)
Lojze Grčman | 21. 5. 2019
Suzana in Tomaž Kvaternik, ki imata 11 otrok, pravita, da ju predsodki na to temo nikdar niso ganili
Če kdo vpraša, ali bi imeli še 12. otroka, odvrnejo, da iščejo sponzorja
Marko Juhant: Vzgojni recepti, ki delujejo
Obstajajo, pravi Marko Juhant, specialni pedagog. Gostili smo ga v sobotni oddaji "Za življenje, za danes in jutri". Najuporabnejše, in veliko jih je, je združil v knjigo, ki bo izšla v kratkem. Splošni recept za kakovostno življenje, pravi, je pri vrednotah.
Očesni stik
Iz oči lahko razberemo veliko več, kot bi povedale besede
»Bodi v tem trenutku moja Mati«
Misli svetnikov o pomenu Marijine navzočnosti za duhovno življenje
Od Kalvarije do Emavsa
Kdo so Jezusovi velikonočni »sopotniki« danes? Kako jih prepoznamo?
Bliža se velika noč – res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
Urška Makovec | 5. 4. 2019
In kakor sem v začetku objel križ … in ga nosil... čutim, kako me zdaj križ objame. In me drži.
Gregor Čušin
Ob koncu življenja
Spodbude škofov za postni čas 2019
13. 3. 2019 | Stanislav Zore
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo"
"Šlo mi je na smeh, saj so burno in glasno po Orbanu udrihali celo tisti, ki so se še pred štirinajstimi dnevi zelo striktno in ostro borili za svobodno razmnoževanje medvedov in volkov v slovenskih gozdovih."
|
"Doživel sem vse čudeže. Rojstvo sina, vnuka, države. Z veseljem živim to luč, čeprav je okoli precej teme."
LJUBI MOJ SLOVENSKI KRISTJAN
ČUŠIN, Gregor. Na začetku
ZDA: Trump in Pence na »pohodu za življenje«
Visoka udeležba na najbolj množični, tokrat že 46. prireditvi v podporo življenju na svetu.
»Obžalujem, da sem bila nadomestna mama«
Izpoved Američanke, ki je trikrat »dala v najem« svojo maternico
Vedno bolj smo si odtujeni
Vsako novo leto, ki ga začenjamo, se mi zdi, da smo kot posamezniki in kot družba vedno bolj odtujeni. V zadnjih desetih, petnajstih letih se mi zdi, da se to iz leta v leto še stopnjuje. Vedno manj vidimo sočloveka ob sebi. Kaj lahko kot posameznik naredim, da bi v tem tempu življenja bilo več medsebojnega spoštovanja in sodelovanja? Miha
Dražgoška bitka – je to res nekaj, na kar smo Slovenci lahko ponosni?
Od 28. decembra 2018 do 1. januarja 2019 je v Madridu potekalo evropsko srečanje mladih.
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 1, str. 3.
Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin
Božič ni družinski praznik (dr. Ivan Štuhec)
|
Ne dopustimo, da nam ukradejo praznike
Alenka Rebula: ”V žalosti ne pozabimo na svoje veselje.”
Prazničnost je razkošen občutek, ker lahko odložimo verige vseh obveznosti. Končno dobi prednost tisto, česar se veselimo, spomni Alenka Rebula, pesnica, psihologinja in predvsem človek, ki ve, kako uporabiti svoje izkušnje.
Marko Juhant: "Otroške zabave potrebujejo starši, ne otroci"
1. DECEMBER 2018, SAŠA DESPOT
Spodbuda slovenskih škofov za advent
Petersonov klic k odgovornosti
21. 11. 2018 / Marjan Pogačnik /
Le od kod tista dva novčiča?
"Bog ne sodi po tem, kar damo, temveč po tem, kar zadržimo."
Pogovor o delovnih navadah, osebni odgovornosti otrok, ki se začne že v predšolski dobi in o disleksiji z Markom Juhantom, specialnim pedagogom.
ZAHVALNA TER BRATOVSKA NEDELJA V NAŠI ŽUPNIJI 4.11.2018
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 11, str. 3.
Svetniki za današnji čas
H. Jaklitsch: Smrt svobodi govora – svoboda enoumju
Vse* vere so enakopravne in svobodne! *Razen katoliške
Helena Jaklitsch: Ehrlich je vedel, da boljševistična revolucija prinaša zlo, zato je bil neomajen nasprotnik komunizma
Bistveni kraji učenja: Družina – šola – župnija
Papež Benedikt XVI. je na svojem pastoralnem obisku v Münchnu 10. septembra 2006 na srečanju s starši in vzgojitelji lepo prikazal, kako družina, šola in župnija spadajo skupaj. To so trije bistveni »kraji učenja«. Staršem je priporočil, naj svojim otrokom »pomagajo verovati« in zlasti, naj ob nedeljah hodijo z njimi k sveti maši. Prisluhnimo:
Kardinal Franc Rode: »Komunizem bomo premagali s kvaliteto!«
Iščite resnico in znanje
Z dobrimi željami in blagoslovom v novo šolsko leto
2. 9. 2018 | Stanislav Zore | Prva stran
Svetovno srečanje družin na Irskem
Ni križan, kdor se prekriža
Dr. Andrej Capuder, profesor, književnik, politik, diplomat
»Tamle na polici so moje knjige, če jih preštejem, jih je zdaj že petindvajset,« pokaže knjižno omaro, ko sediva v dnevni sobi obnovljenega Fondovega bloka ob bežigrajskem stadionu. Medtem ko nama njegova soproga Majda postreže s kavo, nadaljuje: » Kar vesel sem, ko jih gledam: prevodi velikih avtorjev, moji lastni romani, eseji, črtice, politični in filozofski spisi, dnevnik, zdaj na koncu še poezija. Malokateri Slovenec ima tako velik in raznovrsten opus.«
»Jaz sem Jože«
Še pomniš, Nagasaki
God mučenke in sozavetnice Evrope
Krt in voluhar
Nogometaši v komunikaciji z Bogom odkrivajo moč, ki jim pomaga, da "dajo vse od sebe".
SREČANJE SOSEDOV PRI SV. DUHU NA OSTREM VRHU
ŠMARJEŠKO NEDELJO BOMO OBHAJALI V NEDELJO, 22. JULIJA, Z MAŠO OB 10. URI
OD 18. - 22. JUNIJA LETOS STA ŽUPNIJI SELNICA OB DRAVI IN SV. DUH NA OSTREM VRHU ROMALI V LURD
Iz domovinske dolžnosti
Žalna slovesnost pri Lipi sprave na Žalah
PEŠ ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
SREČANJE MED SOSEDI
V soboto, 2. junija 2018, je pri kapeli brezmejnega Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu potekala tradicionalna spominska in spravna slovesnost. Somaševanje je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V molitvi so se spomnili vseh žrtev nasilja in pobojev v drugi svetovni vojni. Hkrati so Bogu izročili prošnjo za milost sprave v slovenskem narodu, da bo spet brat podal roko bratu. Po maši je sledil krajši kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza, slovesen nagovor pa je pripravil zgodovinar Jurij P. Emeršič.
Usodna za našo zgodovino in tudi za našo prihodnost
Izjava Slovenske škofovske konference pred državnozborskimi volitvami 2018
»Dajte nehat, no!« ali Kdo je ubil duha?
Moliti je potrebno tudi za državo, državnike in domovino
Za nami je referendum o zakonu o drugem tiru, pred nami so volitve v državni zbor. Sodeč po udeležbi na referendumu lahko zaključimo, da je Slovenkam in Slovencem še vedno vseeno, kaj se dela z njihovim denarjem.
Časopis Družina izhaja že 66 let
V teh dneh mineva 66 let, odkar je izšla prva številka časopisa Družina. Iz verskega tednika z omejenim številom strani se je razvila v kakovosten tednik, ki redno izhaja na 32 straneh. Tudi tehnično je dosegla napredek, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka.
Varnost in ne navidezna podpora
Kakšen je odnos slovenske družbe do družine?
22. 4. 2018 | Uvodnik v DRUŽINI
Kristjan brez svete maše je kot športnik brez treninga
|
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 3.
Velik kamen
Nekaj slikovnih utrinkov s praznovanja velike noči
dr. Anton Stres: pri novi levici gre za novo ideologijo, ki ni nič manj antikrščanska, ampak celo bolj (1. del intervjuja)
(Eva Gregorc)
Mesto kristjanov v zahodnem svetu
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 3,
Pastir z vonjem po ovcah
Sestopanje papežev med »manjše« se dogaja že nekaj časa
Spoved zahteva pogum in ponižnost. Ko enkrat naredimo prvi korak, je vse mnogo laže, kot si mislimo. Pregnati moramo samo nekaj zmotnih idej in uporabiti prava sredstva
Betka VRBOVŠEK. (Iskrica). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 3, str. 66.
meditativna poezija Betke Vrbovšek je izšla tudi v knjigi Gospod, povsod vidim tebe (založba Ognjišče)
Nagovor kard. Rodeta pri maši v baziliki sv. Petra ob sklepu obiska Ad limina Apostolorum
Božo RUSTJA, Povejmo z zgodbo. Ognjišče, 2018, leto 54, št. 2, str. 85.
Zgodba iobjavljena tudi v knjigi Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo.
RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 2, str. 67.Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo.
Kako naj beremo Sveto pismo? Nekaj koristnih nasvetov
Boj za zdravje in materinščino ni nikoli končan
(Stane Granda)
Preobrazba
Od izgube kilogramov do spremembe v srcu
PRENOS VERE JE SKRB CELOTNEGA OBČESTVA
Pastirsko pismo za postni čas 2018 II. DEL
6. NEDELJA MED LETOM - B, 11. FEBRUARJA 2018
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2018
Cerkev nam v postnem času ponuja kot zdravilo, sladko sredstvo molitve, miloščine in posta.
PO EVHARISTIJI POSTAJAMO BOŽJI DOMAČINI
Pastirsko pismo za postni čas 2018 I. DEL
5. NEDELJA MED LETOM – B, 4. FEBRUARJA 2018
Škofova spodbuda za obhajanje nedelje Svetega pisma
Z Bogom v družini
‚Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti!‘ (1 Pt 1,15).
Edinost se gradi tudi v župniji, ko namesto opravljanja in obrekovanja le ta postane kraj občestva in medsebojne podelitve
Jezuit p. Marko Ivan Rupnik je eden od enajstih izbranih teologov, ki so na povabilo Vatikana napisali knjigo o smeri Cerkve s papežem Frančiškom.
NAŠ KOMENTAR, DRUŽINA, 14. januar
Gregor Čušin, OGNJIŠČE, januar 2018
Pred dnevom samostojnosti in enotnosti
Kaj mi pomeni božič?
17. 12. 2017 | Aktualno
Kaj pa danes?
Papež Frančišek o obisku nedeljske maše
Tolažba Brezmadežne
Adventni čas je obdobje, ko lahko prosimo za dar odpuščanja
3. 12. 2017 | Anton Štrukelj | Duhovnost
V adventni pripravi na božič nas spremljata dva svetla zgleda: sv. Nikolaj in brezmadežna Devica Marija.
UVODNIK V DRUŽINO 19. november 2017
Poganski templji v šolah in vrtcih
12. 11. 2017 | Za življenje
Pismo bralke: »Dragi cesar, ministri in svetovalci – poglejte vendar v ogledalo.«
Raj - cilj našega upanja
DRUŽINA, 12. novembra 2017
UVODNIK V DRUŽINO, 29. oktober 2017
Gregor Čušin, Na začetku, v: Ognjišče (2017); št. 10
Uživate ob kavici? Zahvala gre papežu Klemenu VIII.
15. 10. 2017 | Uvodnik
George Bernard Shaw (irski dramatik in pisatelj) je prejel vabilo znane osebnosti tistega časa: »Gospa Tillingham bo doma v četrtek med četrto in šesto uro.« Shaw je poslal vabilo nazaj, pod besedilo pa napisal: »Gospod Bernard Shaw tudi.«
Glasno. Veselo. Razumno. Z ljubeznijo.
Piko na i zorenju Slovencev med svetovnim prvenstvom v košarki je postavil oče Marinko Dragić. Ko so ga spraševali, kako nastaneta šampiona kot sta Goran in Zoran, je rekel: »Veseli smo, da smo jih tako vzgojili. Da so najprej dobri ljudje. Pošteni ljudje. Upam, da bodo tudi oni znali tako vzgojiti svoje otroke.«
DRUŽINA, 17. 9. 2017 | Andrej Naglič | Naš komentar
Na kaj se nanaša obtožnica proti upokojenemu nadškofu Krambergerju?
V čem je Gospodova žetev?
10. 9. 2017 | Naš komentar
Ob škofijskih molitvenih dnevih za duhovne poklice
Znanje je moč – Slovenskim levičarjem je kultura odnosa do krščanstva zadnja stvar pod soncem
Že dobrega četrt stoletja je minilo, odkar je slovenski minister za kulturo vznemiril javnost z govorom Ora et labora (Moli in delaj!), ki ga je imel v starodavni cistercijanski opatiji v Stični.
DRUŽINA, 27. 8. 2017 | Naš komentar
PRIMOŽ ERJAVEC
Kaj v Cerkvi ponujamo mladim, da jim bo v pomoč pri njihovem odraščanju?
Pred praznikom velikega šmarna o dostojanstvu in lepoti žene
»Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto potiho. Ko je opazna, pa je že zelo hudo,« pravi Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti, ki deluje pri Zdravstvenem domu Nova Gorica. Vsak dan dobijo štiri klice ljudi na pomoč, ker so njihovi svojci ali prijatelji zasvojeni z virtualnim svetom. Če ne bomo ukrepali, opozarja Kramli, se nam obeta katastrofa.
|
Vsestransko uveljavljeni in priznani igralec, bogatega opusa. Njegova zgodba dokazuje, da v Sloveniji v javnih institucijah še vedno ni prostora za ljudi, ki izpovedujejo svojo vero. Toda Pavle Ravnohrib je človek, ki trdno stoji za svojimi načeli. »Ne bojim se sodb ljudi, bojmo se kvečjemu sodb Boga,« pravi. Želim si, da bi bilo v naši družbi več takšnih.
|
Za otroke gre! = za srečo gre = za varnost gre = za pokojnine gre... = za našo prihodnost gre!
Na prijeten poletni dan, v nedeljo, 16. julija 2017, smo praznovali god naše župnijske zavetnice sv. Marjete Antiohijske. Praznik »šmarješka nedelja« smo slavnostno proslavili z obhajanjem sv. maše, blagoslovom vozil ter druženjem po njem.
ZA PODARITEV IN ZAVEZO MOŽA IN ŽENE (Družina, 23. julija 2017)
SEMENA - Uvodnik v Družino (Berta Golob)
Beseda je res najdragocenejši dar, ki nam ga je zaupal Bog.
Romanje v Loreto, Monte Sant`Angelo, San Giovanni Rotondo, Bari ter Dubrovnik in Medžugorje
13.–17. junij 2017
»Veselje se poraja iz dejavne ljubezni; toda, če naj bi bilo to veselje popolno in pravo, ga mora nujno spremljati mir, ki nastane v nas, kadar je dobro, ki ga imamo, najvišje in zanesljivo dobro.«
sv. pater Pij
Če se včasih izgubimo v vsakdanjosti in ob tem zbežimo mimo veselja, miru in dobrega, ki ga nosimo v sebi, je romanje, srečanje z Bogom, s samim seboj ter z dobrimi prijatelji trenutek, ki nam ozdravi dušo. Zdravila smo se tokrat dodobra naužili z romanjem med nasadi oljk, modrino morja in neba; med »biseri« južne Italije, Dubrovnika in Medžugorja.
25. 6. 2017 | France Oražem | Naš komentar
Biseromašnik in vzgojitelj duhovnikov o vlogi in poslanstvu duhovnika na Slovenskem
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2017 | Uvodnik
Katere so močne točke naše dežele?
GOSPOD, TI VEŠ KAKO MORA BITI
Zgodba iz OGNJIŠČA
Žive meje in gnezdeče ptice
30. 01. 2021 | Za telo in dušo
Luka in Ivan Esenko
MARIJIN MESEC MAJ SE KONČUJE...
GREGOR ČUŠIN, OGNJIŠČE, Maj 2017
Koliko Tomaža tiči v meni?
KRISTUSOVO TRPLJENJE, VELIKONOČNI POPUSTI, ZADRTI KOMUNISTI IN LEGLO HIPOKRIZIJE
SLOVAŠKA
KOŠICE, PREŠOV, SPIŠSKA KAPITULA, LEVOČA
30. marec – 1. april 2017
Naš komentar
SLOVENSKA VELIKA NOČ V LETU 2017 (Franci Petrič)
HUDIČ JE V PODROBNOSTIH, PRAVIJO. PA POGLEJMO!
Glas za otroke in družine z odpiranjem prepovedanih tem ruši tabuje izrojene levice
LUKSUZ, KI GA NI MOGOČE PLAČATI
(Andrej M. Poznič)
Pa smo spet tam, bi lahko rekli. Že spet se nekje v daljavi nakazuje možnost za nov, že tretji, referendum o Družinskem zakoniku v zadnjih petih letih. Dvakrat so ga že volivci zavrnili, obakrat iz istega razloga – ker je uničeval tisto temeljno, kar družbo drži pokonci, torej družino. (Helena Jaklitsch)
Bronast steber z granatnimi jabolki
Teden družine nas vabi k zaupni molitvi
SMISEL POSTA
UVODNIK V DRUŽINO 12. marca 2017
DA BI VEROVALI (Berta Golob)
NA PEPELNIČNO SREDO ZAČENJAMO 40-DNEVNI POSTNIČAS.
ŠKOFJE VAM ODGOVARJAJO (škof Anton Jamnik)
Zadnjič je bivša redovnica na televiziji dejala: »Bog ne odpušča, ker nima kaj odpustiti, saj nas je ustvaril.« Kaj menite Vi? Potem ni treba k spovedi …
Tadej iz Ljubljane
POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA OB GODU LURŠKE MATERE BOŽJE - SVETOVNEM DNEVU BOLNIKOV
PRIČEVALCI, Žiga Turk
Razmišljanje dramskega igralca Gregorja ČUŠINA v februarskem OGNJIŠČU!
ŠKOFJE VAM ODGOVARJAJO (DRUŽINA, 29. januar 2017)
UPOKOJENI NADŠKOF DR. ANTON STRES
65-LETNICA ZAŽIGA ŠKOFA VOVKA V NOVEM MESTU
Posledice zažiga je škof Vovk čutil do konca življenja. (foto: arhiv Družine)
ČESTITKE SLOVENIJI V PLEČNIKOVEM LETU
DRUŽINA, NAŠ KOMENTAR, Zvone Štrubelj
UVODNIK V DRUŽINI, 15. januarja 2017 (Tone Rode)
S PRAVIM IMENOM
Uvodnik DRUŽINE (Berta Golob)
MIKLAVŽEVANJE ZA 2. IN 3. RAZRED VEROUČENCEV
ST. WOLFGANG, STROBL, BAD ISCHL
Predbožično romanje v soboto, 10. decembra 2016
KOLUMNA IGRALCA GREGORJA ČUŠINA V DECEMBRSKEM OGNJIŠČU
Slovenci smo postali apatični – ne samo do politike, ampak tudi do splava, posilstva in genocida
ZGODBA ZA DUŠO
OB KONCU SVETEGA LETA
POŽIVIMO LJUDSKO PETJE V CERKVI IN DOMA
ALI ŠE ZNAMO REČI "HVALA"?
(Naš komentar, Franci Petrič, DRUŽINA)
Srečanje ministrantk in ministrantov
MARIBORSKI NADŠKOF ALOJZIJ CVIKL IN SOCIOLOG IGOR BAHOVEC O PREDNOSTIH IN PASTEH BOGASTVA
Nepopustljiva kritika laži, kraje in uboja
AKTUALEN ODMEV LETOŠNJEGA TEDNA ZA ŽIVLJENJE
Tadej Strehovec, DRUŽINA z dne 16. 10. 2016
HVALEŽNOST JE POMEMBNA
Uvodnik DRUŽINE (9. oktober 2016)
Sv. mati Terezija v treh potezah
NAŠ KOMENTAR (DRUŽINA, 4. september 2016, Barbara Kastelec)
LETOS BO KAR 5000 VEČ PRVOŠOLCEV KOT LANI
V SREDO, 24. AVGUSTA
NA PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA SMO PRI SV. DUHU BLAGOSLOVILI OBNOVLJENO KAPELO "NEDOLŽNIH OTROK"!
ŠKOFJE VAM ODGOVARJAJO
DRUŽINA (31. julija 2016)
ALI NAS ČAKAJO TABLE: "TUKAJ SE GOVORI SAMO ANGLEŠKO!"
(Alojz Rebula v DRUŽINI - CREDO -, 31. julija 2016)
Šmarješko nedeljo smo obhajali 17.7.2016 z mašo ob 10. uri.
SVETOLETNO OBMEJNO SREČANJE VERNIKOV GRAŠKE IN MARIBORSKE ŠKOFIJE
ROMUNIJA
Župnijsko romanje od 6. do 11. junija 2016
NEDELJA, 10. julija ob 9. uri
VSAK DAN JE LAHKO VELIK
ali zapis Božjega tasta na dan prvega svetega obhajila
NAŠ KOMENTAR, DRUŽINA
BODIMO PONOSNI NA SAMOSTOJNO SLOVENIJO
29. 5. 2016 (Janez Juhant)
Pozdravljena, Marija, mati učlovečene Besede, Jezusa Kristusa, in moja zvesta prijateljica, zaupnica, priprošnjica in tiha spremljevalka.
Binkoštni praznik je (Uvodnik v DRUŽINO, 15. maj 2016)
Uvodnik v DRUŽINO, 7. maj 2016
(Tone Rode)
Misli dramskega igralca Gregorja Čušina (OGNJIŠČE, maj 2016)
Prijetna zgodba za pomladanske dneve...
DRUŽINA, 17. 4. 2016
NAŠ KOMENTAR
Dr. Ivan Štuhec
Razmišljanje dramskega igralca Gregorja Čušina v aprilski številki OGNJIŠČA
NA DRUGI STRANI VELIKE NOČI (Komentar v DRUŽINI 10. aprila 2016)
CREDO, Alojz Rebula
21. tradicionalno postno romanje mariborske metropolije
K »SVETNICI UPANJA«
VICENZA, MONTE BERICO, SCHIO, TRENTO in CHIAMPO
4. in 5. marec 2016
"NAŠ KOMENTAR" V VÉLIKONOČNI DRUŽINI (Robert Petkovšek)
DVA MARČEVSKA DNEVA ZA ŽENE
(Uvodnik v DRUŽINO 13. 03 2016)
Berta Golob
MISLI DRAMSKEGA IGRALCA GREGORJA ČUŠINA O POSTU
V soboto, 12. marca, bo nadškof Alojzij Cvikl obiskal župniji Selnica ob Dravi in Sv. Duh na Ostrem vrhu
Kako se telo in duša lahko razbremenita in sprostita
UVODNIK V DRUŽINO (28. februar 2016)
Uvodnik v DRUŽINO, datum 21. februarja 2016
(Tone RODE)
Komentar o srečanju papeža Frančiška in ruskega patriarha Kirila
(dr. Aleš Maver)
Kako je umrl otrok, ki je zaslužen za uspeh naših znanstvenikov
Zgodovinsko srečanje papeža Frančiška in ruskega patriarha Kirila na Kubi
Oglašam se v zvezi s postnimi spodbudami, ki jih je v zadnjih letih precej več, kot jih je bilo pred desetletji ali še prej. Čeprav je post v krščanstvu že dolgo znan, lahko ob postnih spodbudah slišimo različne pripombe – izrekajo jih mladi, pa tudi osebe, ki so že precej v letih. Na primer:
Komu pomaga, če se postim?
Komu pomaga, če se 40 dni vzdržim od alkohola?
Kaj pomaga, če se postim 40 dni, nato pa vse ‘prinesem noter’ (nekateri po količini, drugi po zahtevnosti glede kvalitete in okusnosti jedi)?
Bolj kot post, je potrebna zmernost na vseh področjih.
Ko sem pred leti na začetku posta omenila, da bom v postu kuhala bolj enostavne jedi, se je eden od družinskih članov nasmejal: “Aha, postni čas bo zate praznik, ne post, ker ne maraš kuhati zahtevnih jedi.” Res je namreč, da nisem navdušena kuharica. Torej za ene post, za druge praznik.
Morda so vprašanja v zvezi s postom primerna za obravnavo v vaši reviji.
Meri
Ganljivo pismo Einsteina svoji hčeri, v katerem izda najpomembnejšo skrivnost
Družina, uvodnik, 24. 1. 2016
Naš komentar, DRUŽINA 17. januarja 2016
(Tadej Strehovec)
Nedavni referendum je bila še ena priložnost, da smo kristjani poglobili svoje znanje o pomenu družine.
Ivan Štuhec, Naš komentar
DRUŽINA, 10. januarja 2016
3. 1. 2016 /Berta Golob/ Uvodnik
Mir srcain zemlje in neba
Pregled dogodkov v letu 2015 v Cerkvi doma in po svetu
3. 1. 2016 AKTUALNO
Božično veselje naj v nas zbudi več veselja
Franci Petrič, Naš komentar
Papež Frančišek: Želim opogumiti vse Slovence, da ohranite družino kot osnovno celico družbe
Papež Frančišek med splošno avdienco: Želim opogumiti vse Slovence, da ohranite družino kot osnovno celico družbe - REUTERS
DRUŽINA, NAŠ KOMENTAR, Ivan Štuhec
Starši na referendumu zaščitite svoje otroke!
V slovensko javnost pošiljam dvanajst tez proti spremembam Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Te nabijam na vrata slovenske javnosti kot Martin Luter svoje teze proti vodstvu katoliške Cerkve.
Poglejte, kako naši prvoobhajanci skupaj s starši izdelujejo jaslice!
Uvodnik v Družino (Berta Golob)
Znamenja na soncu in na zvezdah
Pred referendumom o družinskem zakoniku (p. Tadej Strehovec)
Molitev molimo v dneh pred referendumom skupno v cerkvi ali doma po družinah!
Uvodnik
Pretresljiva znamenja
ZAHVALNA IN »BRATOVSKA« NEDELJA
Bila je prelepa, jesensko obarvana nedelja, 8. novembra, ko smo obhajali zahvalno in "bratovsko" nedeljo.
V soboto, 24. oktobra, je bil v Slomškovem zavodu kviz ministrantov, ministrantk in bralcev oz. bralk pri maši.
»Ohranimo družino!«
18. 10. 2015 | Cerkev po svetu
Prvi teden sinode o družini v znamenju aktualnih razprav
Za "Tumplovo" v Šturmovi grabi danes vedo le nekateri - starejši domačini; tisti, ki so tam mimo hodili "na šiht" ter lovci. Tam blizu je bila na navpični skali pred mnogimi leti "tabla" - sveta podoba. Po pripovedovanju domačinke ga. Haričeve Micke naj bi jo postavil neki popotnik, ki je v temni noči zašel in zaspal tik nad prepadom te skale.
"Table" že dolgo ni bilo več. Potem pa je "padla" odločitev, da bi na tem mestu postavili križ. Nabavili so litoželezen križ (Dušan Cebe), ga obnovili in postavili na omenjeno skalo.
V nedeljo, 27. septembra, smo obnovljen križ blagoslovili. Naj vse, ki bomo hodili tod mimo, spominja na tistega, ki je na križu - na Kristusa, ki je naša Pot, Resnica in življenje!
Priložene fotografije pa dokazujejo, da se nas je zbralo kar nekaj!
Franc Pečnik, župnik
Fotografije: Marko Šebart
BEGUNCI - UVODNIK (Berta Golob)
Papež Frančišek – pričevalec božjega usmiljenja
Veš, Evropa, svoj dolg (do svojih korenin)?
Izlet bralk in ministrantov župnije Sv. Duh na Ostrem vrhu
Ob praznovanju 200. obletnice sv. Janeza Boska
Praznik, zapisan v srce
Princesa iz Levijevega rodu je našla ljubezen
Uvodnik (Fani Pečar)
Pomnožitev kruha
V nedeljo, 19. julija, smo obhajali "šmarješko nedeljo"!
Družina je veliko družbeno bogastvo
19. 7. 2015 | Duhovnost
Iz pridige papeža Frančiška med mašo 6. julija v parku Los Samanes v Guayaquilu (Ekvador)
POLJSKA
Župnijsko romanje po poteh sv. papeža Janeza Pavla II.
15.–18.6.2015
»Družina je skupna pot, čeprav posebna, enkratna in neponovljiva, kot je neponovljiv vsak človek, je pot, od katere se človek ne more ločiti.«
sv. Janez Pavel II.
(Karol Józef Wojtyła, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan)
Zbrali smo se zgodaj zjutraj, 15.6.2015, da poromamo v svet, da vidimo nove stvari in se duhovno obogatimo. Romarji iz Selnice, nekateri tudi iz drugih krajev, vsak zase, pa vendar skupaj, kot romarska družina.
V nedeljo, 7. junija, ob 9. uri je bila v naši župniji slovesnost sv. birme.
V DOTIKU NEBA
Čas birm in prvih obhajil
Pogovor z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando ob 70. obletnici konca vojne
Janez Juhant, Spominjamo se konca druge svetovne vojne
Uvodnik
JEZUS NA INTERNETU
"Mati Marija nas čaka!"
1. 5.2015 / Katja Cingerle
3. 5. 2015 / Alojz Rebula / Credo
IZ ZGODOVINE SE UČIMO
Uvodnik / Branko Cestnik / 3. 5. 2015
Dragi duhovniki, redovnice in redovniki, diakoni in bogoslovci, dragi bratje in sestre!
UVODNIK
DOBRI PASTIR
ODLOČNA IN SUVERENA OSEBA
(DRUŽINA, 26. 4. 2015)
Umrl je msgr. Jože Goličnik
ZASTAVA SRCA
Uvodnik v DRUŽINI (Marjan Pogačnik)
Razpravam o zakonski zvezi na rob
(dr. Jurij Bizjak, koprski škof)
PISMO MATERE IN UČITELJICE
PROCESIJA - Gregor Čušin
Velikonočno voščilo novoimenovanega nadškofa metropolita
NA PREPIHU
Zaživimo v Svetlobi
Manica Ferenc
Perko: stroka je v primeru zakona o zakonski zvezi podlegla lobijem
DRUŽINA NI MODNA MUHA
Danijel Devetak
Posledice redefinicije družine
Mariborska Nadškofija ima nadškofa
V čem je luč
(MIRAN ŠPELIČ)
Poglejte si problematiko istospolnih "porok in družin"!
Zlata Krašovec: Morilci značaja
19. februar 2015
Pozdravljena, pepelnična sreda!
SKRIVNOST ZLA
Alojz Rebula
PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2015 II.
ŠESTA NEDELJA MED LETOM, 15. FEBRUARJA 2015
PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2015 I.
PETA NEDELJA MED LETOM, 8. FEBRUARJA 2015
Koga posvečujejo posvečeni
Razmišljanje ob dnevu posvečenega življenja
Evropa od Evrovizije do evtanazije
Beseda
Na začetku začetka
Ne dih ne dah in ne duh, ampak beseda. Ta pa je Bog. Oni »Bodi svetloba«, Stvarnik. Beseda na začetku začetka.
Jaslice, ki so jih izdelali otroci.
sobota, 13. december 2014
Letos je bilo že drugo leto, ko smo lahko doživeli predbožično romanje. Tokrat smo se odpravili k našim severnim sosedom – v Avstrijo, v čaroben Mariazell, imenovan tudi Marijino Celje, ki je eden najpomembnejših romarskih krajev avstrijske Štajerske. Leži sredi prostranih gozdov in pašnikov na višini okoli 900 m. Kraj še posebej zaživi v adventnem času, ko navdihuje s svojo čarobnostjo, ki jo je težko opisati, preprosto jo je potrebno doživeti.
Otroci, ki bodo šli to veroučno leto k prvemu svetemu obhajilu, so skupaj s starši in katehistinjo "ustvarjali" ovčke za jaslice. Poglejte, kako pridni so bili!
Za 8. december
Prejšnjo nedeljo (16. novembra) je bilo v župniji Limbuš srečanje cerkvenih pevskih zborov dekanije Maribor. Udeležilo se ga je 16 zborov, med njimi tudi zbor župnije Sv. Duh na Ostrem vrhu.
V petek, 21. novembra, na predvečer sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, pa so se cerkvene pevke zbrale pri Felovih in praznovale god svoje zavetnice sv. Cecilije. Ob tem se je organistinja Darinka Maček zahvalila pevki Faniki Knap, ki je dolgih 40 let prepevala na koru. V znamenje zahvale ji je škof-apostolski administrator podelil tudi zahvalno listino, ki ji jo je izročil domači župnik.
Poglejte si nekaj fotoutrinkov s praznovanja zahvalne in bratovske nedelje!
HVALA! KOMU ŽE?
Urednik DRUŽINE Tone Rode
Minljivost je ena od evidenc tega sveta, ki je nihče ne more zanikati. Človek jo čuti najprej na sebi: minevajo leta, lasje mu sivijo, življenjske funkcije kakor sluh in vid odpovedujejo. Še nazorneje vidi to minevanje okrog sebe: menjavajo se mir in vojna, menjavajo se režimi, menjava se življenjski standard, menjava se moda in umetniški trendi, menjava se vse. Vse mineva.
Oznanjajmo krščansko družino
Ob začetku izredne sinode
»GOSPOD, USMILI SE SVOJEGA NARODA!«
S E L N I Š K I Z V O N
Spoštovani starši in otroci!
Počitnice so mimo in začel se je šolski pouk. Brezskrbnih poletnih in počitniških dni je konec! Zopet se je začelo novo šolsko leto.
Prav tako pa je pred nami vsemi novo veroučno leto. Začenjamo ga z uvodno sv. mašo 21. septembra ob 10. uri.
Verouk bomo skušali prilagoditi šolskemu pouku, vendar bomo morali – kot vsako leto – najti skupni dogovor.
Starši, poskrbite, da bodo Vaši otroci redno obiskovali verouk – pri krstu Vaših otrok ste obljubili, da boste otroke vzgajali v veri. Ne pozabite na to obljubo!
V tem veroučnem letu bo v Selnici poleg prvega obhajila (31. maja) tudi birma (7. junija)! Za prejem prvega sv. obhajila traja priprava dve leti; sv. birmo pa otroci prejmejo po šestih letih rednega verouka!
S pogumom in vztrajnostjo začnimo novo veroučno leto!
Berta Golob:
Kaj naj pretehta: pravičnost ali dobrota?
Za ogled poročila in slik kliknite najprej "Sv. Duh na Ostrem vrhu", nato "Dogodki" in potem "Izlet bralk in ministrantov"!
KAJ JE VREDNO VEČ KOT ŽIVLJENJE?
POGLEJTE (SE), KAKO SMO OBHAJALI PRAZNIK SV. MARJETE - ŠMARJEŠKO NEDELJO!
Od 2. do 5. julija smo z Aritoursom poromali po severni Italiji in južni Franciji.
KJER JE DIM, TAM JE OGENJ
Dr. Ivan Štuhec
Že veliko let se srečujemo duhovniki dekanij Lipnica (Avstrija), Jarenina in Maribor. Letošnje srečanje je bilo v sredo, 18. junija.
Pride čas
15. 6. 2014 | Duhovnost
»… Naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami« (2 Mz 34,9).
Topla in sončna binkoštna nedelja je k Sv. Duhu na Ostrem vrhu privabila veliko romarjev. Mašo ob 9. uri v nemškem jeziku je daroval župnik iz Lučan (Leutschach) mag. Werner Marterer. Somaševanje ob 10. 30 pa je vodil kapucinski pater Pavel Košir. Obakrat so romarji zavzeto sodelovali. Kot na binkoštni praznik v Jeruzalemu smo bili tudi pri Sv. Duhu zbrani ljudje iz različnih narodov in jezikov, a vendar enega duha, saj nas je povezoval in napolnjeval isti Sv. Duh kot apostole na prve binkošti.
Tudi fotografije govorijo same po sebi!
F. Pečnik
Binkošti kot praznik odpuščanja in ljubezni
Iz časa v čas
Janez na Jezusovi rami
Navadili smo se izgovarjati na čas in na razmere. Da je tak čas, da je bil tak čas. V neki čas tako kot mi sodi tudi apostol Janez in ta nas letos iz cvetnega maja spremlja še v rožni junij. Nekoč naslonjen na Odrešenikovo ramo zdaj z evangeljsko besedo dreza v našo. Resnično, resnično povem vam.
Velikonočni maj
Prva pomladanska luna je letos povzročila, da smo veliko noč praznovali pozno v aprilu. Čeprav smo že v Marijinem mesecu, kar ne morem na naslednjo postajo cerkvenega leta. Saj je še velikonočni čas. Ali ne bi ponotranjenje Kristusovega vstajenja in našega odrešenja moralo trajati vsaj toliko kot premišljevanje Kristusovega trpljenja in smrti?
ASIA BIBI - obsojena na smrt in v zaporu zaradi verskega prepričanja
Zapoj veselo, o kristjan …
Velika noč slovenskih kristjanov v letu 2014
PADOVA, SOTTO IL MONTE, MILANO
4. in 5. aprila 2014
»Zame škrlat ni nič drugega kot večerna zarja, ki me spominja, da se moj dan bliža h koncu. Na smrt ne mislim s strahom in z obupom; to bi samo hromilo moj življenjski pogum in delovno vnemo. Že zdavnaj sem se navadil na to, da pričakujem poslednji božji klic z zaupanjem, in upam, da mi tudi smrt ne bo vzela veselja moje duše« (papež Janez XXIII.).
Zaradi oznanjevanja, zaradi zbornosti, zaradi Boga
Ob prvi obletnici izvolitve papeža Frančiška
POST CIVILIZACIJE IN POST CERKVE
Na hladno, še jesensko, jutro, a že praznično razpoloženi, smo se v soboto, 7. decembra, zbrali, da poromamo v Avstrijo – Steyr in Christkindl. Po dveh urah vožnje smo imeli prvi postanek na počivališču Kammern, kjer nas je pričakalo pravo zimsko vzdušje, saj se je pred nami razprostirala bela, zasnežena, pokrajina. Po prihodu v Steyr, so nas pozdravile debele snežinke, ki so že zastrle zeleno travo.
15. 12. 2013 | Robert Petkovšek | Naš komentar
Te dni se svet poslavlja od Nelsona Mandele
Nesporno spoštovanje si jepridobil z vodenjem nove države v duhu pravičnosti, sprave, odpuščanja in miru.
8. 12. 2013 | Franci Petrič | Naš komentar
Sklenili smo leto vere, ne moremo pa mimo žalostnega dejstva, da je v tem letu Cerkev na Slovenskem izgubila kar nekaj duhovnikov.
22. november je god rimske mučenke Cecilije, ki je ena najbolj znanih mučenk prvih stoletij krščanstva. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kot pripoveduje legenda, na poročno slovesnost v svojem srcu opevala Boga. Tako je zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov.
Tradicionalno se na god sv. Cecilije zberemo pevke cerkvenega pevskega zbora iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu z župnikom in kaplanom. Letos je bilo naše srečanje še posebej praznično, saj je ena izmed pevk - ga. Lucija Dajčman - praznovala 50. obletnico petja v pevskem zboru.
Ob bližajočem začetku novega cerkvenega leta,upamo, da nam bo priprošnjica cerkvene glasbe stala ob strani in nam pomagala.
26. oktobra 2013 smo se že drugo leto zapored udeležili ministrantskega kviza, ki je bil letos na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška. Našo župnijo je tudi letos zastopala lanska, bronasta ekipa, ki so jo sestavljali Andrej Hartman, Klara Rihter in Jerneja Volmajer. Tema letošnjega ministrantskega kviza je bila sv. maša - evharistija in blaženi Alojzij Grozde. Kviz je bil sestavljen iz dveh delov: iz vprašanj o sv. maši oz. evharistiji in iz vprašanj o življenju Alojzija Grozdeta. Letos je bila udeležba večja v primerjavi z lanskim letom; bilo je kar 16 ekip in vsega skupaj 91 ministrantov in ministrantk.
Čeprav je bila letos konkurenca večja, smo tudi letos potrdili lansko tretje mesto. Za nagrado smo prejeli pokal in priznanje. Ogledali smo si še napet nogometni turnir in kviz uradno zaključili s sv. mašo v prostorih Škofijske gimnazije.
Na 1. adventno nedeljo - 30. novembra - bodo v Avguštinovi kapeli pred mašo na voljo adventni venčki, ki jih bodo izdelali otroci. Vabljeni, da podprete njihovo prizadevanje in trud! Pri maši ob 10.30 pa bomo adventne venčke blagoslovili.
Udari po ruralcih!
Vladna garnitura se je odločila, da »kulakom«, podjetnikom, malemu človeku in seveda Cerkvi (torej razrednim sovražnikom) nabije davke.
ZAHVALNA TER BRATOVSKA NEDELJA V NAŠI ŽUPNIJI 3.11.2013
Nedeljo po »Vernih dušah« v naši župniji poleg zahvalne obhajamo še bratovsko nedeljo. V župniji Sv. Marjete je namreč sedež zelo stare »Bratovščine za srečno smrt.« Namen njenih članov je, da molijo drug za drugega in seveda za srečno smrt.
Od Abrahama se zahteva, da se zaupno izroči tej besedi. Vera doume, da je beseda, ta na videz bežna, začasna resničnost, če jo izgovori zvesti Bog, tisto najbolj gotovo in neomajno, kar lahko obstaja, tisto, kar omogoča nepretrganost naše poti v času. Vera sprejme to besedo kot varno skalo, na kateri more človek graditi s trdnimi temelji. … Verujoči človek prejme svojo moč iz zaupljive izročitve samega sebe v roke zvestega Boga.
Papež Frančišek, Luč vere 10
Ali bi morali oblastnikom, ker so iz nepremičninskega davka izvzeli sakralne objekte, peti hvalo?
Odločilna razprava o davku na nepremičnine se po nedavni vladni potrditvi zakonskega predloga s to matêrijo seli v parlament, kjer bo morda skrojila prihodnost sedanje vladajoče garniture. A njena odmevnost sega tudi širše, saj se dotika nekaterih temeljnih, tako rekoč civilizacijskih vprašanj.
Cvetovi z naših poljan
Naši svetniški kandidati so bili molivci rožnega venca.
Visoke obletnice smo obhajali pred kratkim; Baragovo, Slomškovo in Gnidovčevo. Saj nam sveti možje letijo kar na kup. Da pa je težko biti prerok med rojaki, je spoznal in nam povedal sam Odrešenik (prim. Jn 4,44).
Brochero in Slomšek
Dvanajst tisoč kilometrov v smeri proti jugozahodu, sredi Cordobskih hribov v Argentini, se je v soboto, 14. septembra, stopetdesettisočglava množica veselila beatifikacije svetniškega duhovnika Joséja Gabriela Brochera (1840–1914).
Srečanje na deset tisoč metrih
Kaj hočemo postaviti za cilj vzgoje: roparske tolpe ali ustvarjalce »novega neba in nove zemlje«?
Enakopravnost ni enakost
Oče nikoli ne bo mati in obrnjeno, pa naj to ukazuje taka ali drugačna zakonodaja.
Ministriranje ter branje beril in prošenj pri bogoslužju sta dve imed "služb liturgičnih sodelavcev". Moje mnenje je, da se ministrantom in bralkam ne daje denarnih nagrad. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ministranti in bralke za svojo "službo" nikoli ne prejmejo niti evra.
Kot nagrado in vzpodbudo pa imamo vsako leto izlet. Letos smo si izbrali za cilj izleta cerkev sv. Ignacija na Rdečem bregu - in to na njegov god, 31. julija.
Preberite si vtise udeleženke in poglejte, kako smo se imeli!
Franc Pečnik, župnik
V nedeljo, 21. julija, smo obhajali praznik zavetnice naše cerkve in naše župnije - sv. Marjete Antiohijske. Somaševanje ob 10. uri je vodil edini letošnji novomašnik iz mariborske nadškofije, Jure Sojč iz župnije Sv. Lovrenc na Pohorju.
V soboto, 13. julija, smo se zbrali sošolci ob 40-letnici posvečenja in 39. obletnici smrti našega sošolca Jureta Ivanušiča, ki se je smrtno ponesrečil eno leto po posvečenju.
Vsako leto okrog 20. julija, ko je god naše župnijske zavetnice sv. Marjete Antiohijske, obhajamo zunanjo slovesnost tega praznika, »šmarješko nedeljo«. Praznika pa ne obhajamo samo v cerkvi pri maši, ampak tudi po maši, ko se družimo med seboj.
Kolpingova družina že nekaj let zapored organizira praznovanje Dneva državnosti na Uršlji gori na sam praznik - 25. junija. Tudi letos je bilo tako. Ob 11. uri je bila maša, po njej kratek kulturni program in potem medsebojno druženje.
Ob prazniku, ko je naša domovina postala naša država.
Letošnje že 18. romanje mariborske metropolije je bilo nekaj posebnega, saj prav to leto mineva 1700 let, odkar je cesar Konstantin Veliki s socesarjem Licinijem leta 313 izdal svoj sloviti Milanski edikt, s katerim je krščanstvo postalo svobodno in enakopravno z drugimi verami v Rimskem cesarstvu. Ob tej pomembni obletnici nas je romarska pot popeljala v osrčje nekdanje države Jugoslavije, najprej v Beograd in zatem v Niš – rojstno mesto Konstantina Velikega.
A v samem srcu Evrope, skrita med zasneženimi alpskimi vršaci, leži dežela, katere naravne lepote so skoraj neopisljive. Vrhovi alpskih gora, ki se zrcalijo v “ogledalu” nešteto smaragdnih jezer, slikovite doline, bučanje slapov in pristna narava popolnoma prevzamejo vse naše čute. Idilično podobo nam dopolnijo očarljive gorske vasice, ki so daleč od ponorelega sveta ostale v času naših babic in dedkov, do njih pa vodijo le pešpoti ter na svetu edinstvene gorske zobate železnice. In ne nazadnje, so tu vedno gostoljubni domačini, ki skrbijo, da življenje v njihovi čudoviti deželi teče kot »švicarska ura«.
