Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo. (Janez Zupet)

VSE NAJBOLJŠE, CERKEV!

Binkoštni praznik je (Uvodnik v DRUŽINO, 15. maj 2016)

Gremo v Gardaland!, je bila točka načrta, ki smo ga sprejeli v naši mladinski skupini na enem od prvih srečanj letošnjega leta. In to skupaj s predlogom, da pripravimo in ponudimo našim župljanom božične voščilnice ter tako znižamo stroške izleta. Ko smo po uspešno opravljenem projektu med prvomajskimi prazniki res bili v Italiji, si nabijali adrenalin ter skušali prelisičiti gravitacijo na različnih napravah, ki jih zabaviščni park ponuja, smo v smehu ugotavljali, da bi si kristjani zraven božiča in velike noči tudi ob drugih priložnostih morali pošiljati voščila (in torej uporabiti tudi voščilnice). Marijino vnebovzetje, jožefovo, svečnica, … smo naštevali cerkvene praznike in se trudili najti najboljše slogane za voščilnico. Če bi pomislili tudi na binkošti, bi predlog: Vse najboljše za rojstni dan, Cerkev! bil najbrž kot na dlani. 

Današnji praznik, postavljen v dvorano zadnje večerje, ki jo (skupaj s temi, ki so v njej) napolni Sveti Duh, je konec zgodbe, ki govori o rojstvu Cerkve in se je začela, ko je Jezus poklical prve učence. V treh letih skupnega življenja z Jezusom so lahko dobili vpogled v njegovo stvar, se prepričali o njegovem božanstvu, se od njega učili edinstvenega odnosa z Bogom, vendar jim je še vedno manjkal pogum za oznanjevanje, ki se po Jezusovem vnebohodu ni povečal, kvečjemu ga je bilo manj. Ampak Jezus drži obljubo in jim pošlje Svetega Duha. Če bi kdo želel, bi se lahko naučil plesnih korakov iz knjige, lahko bi povprašal druge plesalce, ki bi mu zapletene koreografije narisali, morda tudi pokazali … Ampak koraki dobijo smisel in pomen, ko se pojavi glasba. Nauk in učenje, niti izkušnja srečanja z vstalim Gospodom za apostole niso bili dovolj, da bi mogli pričevati o Jezusu. Da so lahko tudi sami vstali in presegli meje prostora, v katerem so bili, so potrebovali moč, melodijo Svetega Duha. In rodila se je Cerkev. 

Hkrati binkošti niso zgolj enkraten dogodek v zgodovini. Tudi danes jih potrebujemo tako kot v vsakem zgodovinskem obdobju, če ne še bolj. Vsak, ki hoče zares biti kristjan, Jezusova priča, jih potrebuje, potrebuje melodijo, ki hojo za Kristusom spreminja v privlačen ples. Ples, ki nas povezuje v skupnost, hkrati pa vabi tudi druge, da se nam pridružijo. Potrebujemo darove in moč Svetega Duha, da se bomo skupaj veselili vsakokratnega »majhnega« rojstva Cerkve (četudi brez voščilnic), ki nas spreminja v Jezusovo skrivnostno telo. In to vse do njegovega prihoda ob koncu sveta. 

FANI PEČAR

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu