Srečna družina, kjer so se otroci naučili reči hvala tisti in tistemu, ki se zanje žrtvuje in se trudi za njihov blagor. (Leon-Joseph Suenens)

ZAPISANO V PESEK...

DVA MARČEVSKA DNEVA ZA ŽENE

(Uvodnik v DRUŽINO 13. 03 2016)

Berta Golob

13. 3. 2016 | Berta Golob | Uvodnik

Dva marčevska dneva za žene


Ali bo počasi vse, kar je povezano s človekom, le še antropološki pojem? Prva je na udaru mati; pravzaprav ženska. Ni treba brskati po zgodovini, iz katere se valijo dokazi o njeni brezpravnosti. Dovolj je sedanjost, ki jo ima za potrošno blago. Saj podpiram feminizem, a ne v njegovi sprevrženosti.

Marec namenja ženskam in ženam in materam dva spominska dneva: šmaren v postu, tako imenovano Gospodovo oznanjenje, in dan žena; materinski dan in dan žensk. Spoštujem oba, a vsakega drugače.

Na prvega se lepi žalost, na drugega olajšanje. Prvotno izročilo življenja, davno otroštvo, je zaznamovano s tesnobo. Ostal mi je samo jok, saj me stroga gospodična učiteljica ni znala poučiti, naj pa za materinski dan, sirotna, voščim kaki svoji teti. Na one razvpite osme marce, ko se je hitro razvedelo, kako pijane so bile v nekaterih podjetjih in ustanovah mnoge delavke in uslužbenke na svoj praznični dan, sem pa čutila veliko olajšanje, da so moji učenci iz vzgojnega zavoda – premnogi zavrženi od lastne matere! – prijazno pisemce napisali svoji domski vzgojiteljici. Vsaj nekomu!

Tudi taki dogodki so obraz zgodovine.

Te dni bo soprogam, prijateljicam, kolegicam … spet podarjeno cvetje. Tudi kaj praktičnega. Da se ne pozabi, bo morebiti kdo popisal prizadevanja prvih bojevnic za enakopravnost žensk in se razvnel ob današnji skrbi za ženske kvote na vseh ravneh. Kvote; transantropološki pojem.

Pa naše krščanstvo? Ali je povsem nedolžno pred zapostavljanjem žensk? Lahko je s svetopisemskimi primeri in z drugimi zgledi dokazati, da jim ne odreka enakovrednosti. Kaj pa kristjani? Včeraj, danes, jutri.

Saj bo kdo pomolil pod nos kak Pavlov izrek; zamolčal pa njegovo naročilo, naj bodo žene ljubljene. Zgled vsakršne zglednosti pa niso apostoli, ampak njihov Učenik. Pismouki so zasačeno prešuštnico privlekli k njemu, ne k njim. Oni bi jo nemara prepustili kamnanju, nam danes sploh ne pomeni kamna spotike. Osebna svoboda je zdaj nad moralo! Ostalo bo pa neodkrito, kaj je takrat Učenik čečkal po tleh, in to kar dvakrat. Znano je samo evangelistovo sporočilo Jezusovega stališča: Tudi jaz te ne obsojam. Tolažba, ki jo znamo raztegniti čez širni nébes vseh prekrškov, stranpoti in nezvestobe. Naročilo: Pojdi in odslej ne gréši več (Jn 8,11) preslišimo.

Nešteto žensk brez pravic – in kaj šele spoštovanja – se ta čas prebija skozi življenje. Uho ujame medijsko poročilo, kje vse je deklicam zaprta pot do šole. Reklame z istega vira pa dan za dnem prodajajo dražljive lepotice.
Kaj bi danes Učenik zapisal v pesek?