Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

"VELIKO VESELJE"

Božično veselje naj v nas zbudi več veselja

Franci Petrič, Naš komentar

Katoličani in ljudje dobre volje, ki praznujemo božič ob spominjanju Jezusovega rojstva pri polnočnici, slišimo v evangeliju angelove besede pastirjem: »Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2,10). Nato angel pove tudi razlog tega veselja: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,11).


Za nas božič ni samo spominjanje zgodovinskega dogodka ali lepo družinsko praznovanje s slovesno večerjo, morda še sprehod po praznično okrašenem mestu, ogled jaslic in obisk koncerta. Vse to je sicer lepo, a ostaja na ravni porabniško naravnane družbe, ki za zadovoljevanje človekovih potreb poskrbi na površju.

Leto, ki se izteka, nas je zaznamovalo v globalnem pogledu bolj kakor mnoga pred njim. Ob terorističnih napadih, migracijah, izostreni sekularizaciji, ki hoče izničiti vse tradicionalne vrednote, se zavedamo, kako krhki smo. Na svetu ni dobro. Je celo slabo. Papež Frančišek vedno znova opozarja odgovorne, da kar dve tretjini človeštva živita v revščini. Nekaj milijonov ljudi umira od lakote, nekaj milijard jih živi iz rok v usta. Vsakdanja beda jih stiska za vrat, ne da jim, da bi se dvignili na človeka vredno raven: na raven duha, kulture, višje moralnosti. Višjega doživljanja sebe, drugih in sveta. Višjega družinskega življenja – z globoko ljubeznijo, skladnostjo in vzgojo za osebnost. Višjega doživljanja človekovega dela in ustvarjalnosti, kjer stiki niso samo poslovni, brezosebni in hladni, ampak omogočajo doživetje skupnosti in vzajemnosti, enakopravnosti in visokega dostojanstva. Lahko bi govorili tudi o svetu mednarodnega izsiljevanja, samopašnosti, militarizma in terorizma – vse zaradi sebičnih interesov. Kaj naj kristjani storimo ob tej gromozanski nalogi, ko se temu pridružujejo tudi osebne izkušnje, preizkušnje, porazi in trpljenje? Nebogljenost človeka, njegove civilizacije, vsega napredka, znanosti in tehnologije nas sili, da premislimo, na čem zidamo svoje življenje in kakšen smisel ima vse naše prizadevanje na tem svetu. Božično praznovanje ponuja priložnost za razmislek o vsem tem.

Za vernega človeka, ki se ne more zadovoljiti s površnimi in zgolj začasnimi rešitvami, je božič nekaj več kakor le zunanji praznik. Spomin na Jezusov prihod na svet pred nekaj več kot dvema tisočletjema prikliče v nas zavest božjega obiskanja človeštva v vseh časih. Bog nas obiskuje tudi po preizkušnjah. Nagovarja nas po obrazih beguncev, ki prestopajo našo mejo; po obrazih lačnih otrok s smetišč na Madagaskarju in drugod; po žrtvah, ki jih mesarijo vojaške in teroristične bombe na bojiščih sveta … Vse to ni več daleč od nas, ampak nam je blizu. Kaj naj storimo? Nekaj je namreč treba storiti – ne le modrovati, besedičiti, teoretizirati. Najboljše rešitve nam ponuja evangelij! Vsakdo naj spreminja svet v svojem neposrednem okolju. Naj deli z drugimi, kar ima. Naj bo dober, prijateljski in razumevajoč. Naj uporabi vsako priložnost, da nekomu izboljša življenje. Vsak dan imamo veliko možnosti za to. Naposled nas je kristjanov skoraj tretjina človeštva. Ko bi resno vzeli svojo vero, ko bi vsakdo prižgal luč v življenju le enemu bližnjemu, bi bili ožarjeni že dve tretjini sveta … Žal se to ne bo zgodilo. A to naj nas ne ovira, da ne bi storili vsaj tistega, kar zmoremo. Čeprav se nam zdi, da je le kapljica v morje. 

Ne pozabimo, da nismo sami. Bog je z nami. Odrešenik je že prišel med nas in prihaja vedno znova. Samo čaka, da storimo, kar zmoremo, nato pa bo našo prizadevnost podprl, jo povečal in vtkal v rast svojega kraljestva. S še tako drobnim dobrim delom pomagamo širiti njegovo kraljestvo. Morebiti na tem svetu ne bomo videli sadov svojih prizadevanj, toda trdno verujemo, da niti čaša hladne vode, ponujena bližnjemu v božjem imenu, ne bo ostala brez večnega odmeva. 

Velik razlog veselja za vse, ki nosimo krščansko zaznamovanost od krsta naprej, je v tem, da s Kristusom in v Kristusu Bogu lahko rečemo Oče. To je vir nepremagljivega veselja. Na začetku vsega je Ljubezen. Na dnu vsega je čudovito, nedolžno, ljubeče Bitje, ki mi pravi »ti« in me kliče po imenu. Z njim se je mogoče razumeti kot z nikomer drugim. On nam je bližji kot kdorkoli drug. Ljubi nas trdno in brezpogojno. Odpušča nam vse naše krivde, stalno in neomejeno. Prav v letu usmiljenja ne smemo spregledati sporočila, ki ga prinaša božično oznanilo angelov. Zato, ker se je usoda sveta z Jezusovim prihodom na ta svet in njegovim vstajenjem dokončno prevesila na dobro stran; zato, ker je v jedru smrt premagana; zato, ker te zmage nobena sila ne more odpraviti – zato je veselje na tem svetu kljub vsemu mogoče! Človek, ki živi iz te gotovosti, je veder in vesel. Bodimo vedri, bodimo veseli ob božičnih praznikih in vse dni prihajajočega leta.
 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu