Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo. (Janez Zupet)

VSE PRAV

Uvodnik v Družino (Berta Golob)

Znamenja na soncu in na zvezdah

H koncu leta gre. Ta pesem je preč, pa ne znamo je več … Če hočemo peti, je treba z novega začeti. »Vriskamo, jočemo, hočemo, hočemo!« pravi Oton iz Vinice. Vsi, ki se »vijemo, bijemo, sijemo, gasnemo, škodimo, hasnemo« pod sonci, ki merijo čas. Ravno o teh nam z nekaj groze govori evangeljski Luka. Podpira Janezovo Razodetje in hkrati povzema kakega starega preroka: Zemlja v prah se bo drobila, priča David in Sibila!

Znamenja na soncu in zvezdah. Koliko jih je že bilo, kdo vse jih je že opazil ali pa trdil, da so iz fantazije. Eno znamenje je od takrat, ko se je sonce vrtelo in je o tem mogoče brati v starem časopisju; tam za frontnim gričem je kdo sončni ples videl na svoje oči.


Od časa do časa smo sami priča bežečim v višavje, ker da bo spodaj vse zdrobljeno v prah in pepel. Kot da kdaj že ne bi bilo in kot da se nam svet ne drobi pod nogami. Če ga ne majejo nebeške sile, ga pa človeške. Toda da so njegovo sesipanje napovedovali tako davno zdavnaj, ko se nikomur ni sanjalo ne o atomih ne o še manjši, a grozovito močnejši moči, to pa meji na fantazijo. Od kod se je vzela in se razlezla po možganih? Na zemlji bo stiska med narodi (Lk 21,25). Evangelist povzema stare strahove, kaže pa pot rešitve. Odvreči posvetne skrbi s srca, pa pohlepnost in razuzdanost, ostati buden in moliti. Sin človekov na oblakih s svojo močjo in slavo prihaja vendar kot rešitelj. Kdo more reči, da krščanstvo ni optimistično! Ne ponuja vesoljskih plovil, s katerimi bi ušli pred kataklizmo na Zemlji in si kje drugje gradili svoj raj. 

Klik na srce in že se vsa moja navlaka znajde na smetišču. Rakete stanejo, klik je zastonj in po Lukovem zagotovilu ni zaman.


Bedite in molite, da bi mogli ubežati. Mar brez čuječnosti klik ne deluje? Kako umiriti bezljavi ritem dneva! Tektonika zemlje in neba se kaže odločnejša kot naša čuječnost v molitvi. Kdaj naj sploh molim, ko za to ni pravega časa? »Nekaj minut zvečer z družino, več res ne.« Po kateri šoli naj se zgledujem, ko je toliko različnih ponudb? »Ali Jezusov nasvet ni dosti dobra šola molitve?«

Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.

Bog in sveti križ! Naj bo po božji volji! Za srečen dan, za srečno zadnjo uro, za zdravo pamet: Oče naš, ki si v nebesih … Preprosto dihanje srca je prednike ohranjalo v trdni veri. Nekateri še brati niso znali. Evangeljska napoved zemeljskega konca je pa ob sklepanju cerkvenega in koledarskega leta prijazen namig. Biti čuječ ali v sodobnejšem jeziku: priklopljen na božje. Potem je vse prav.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu