Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

SINODA O DRUŽINI

»Ohranimo družino!«

18. 10. 2015 | Cerkev po svetu

Prvi teden sinode o družini v znamenju aktualnih razprav

 

Sinodalni očetje so nedeljo, 11. oktobra, namenili počitku, delo po manjših skupinah pa nadaljevali 12. in 13. oktobra. Na pomen nedeljskega počitka jih je, kot tudi vse druge verne, s svojim sporočilom (tvitom) prejšnjega dne opozoril papež Frančišek, ki se je prvi teden sinode o družini udeleževal vseh generalnih skupščin, razprav v 13 jezikovnih skupinah pa ne. Papež je zapisal, da je delo sicer pomembno, vendar tudi počitek. Zato: »Učimo se spoštovati čas počitka, posebej nedeljo.«

Svojo misel v govoru romarjem, ki so se na Trgu sv. Petra zbrali k opoldanski molitvi, je papež ob nedeljski božji besedi o bogatem mladeniču, ki se ni mogel (hotel) ločiti od svojega velikega premoženja, namenil nenavezanosti na bogastva tega sveta: »Gospod nas prosi, naj se odtrgamo od tega navideznega bogastva, da bi vstopili v resnično življenje, pristno življenje, polno luči.«

Spomnil se je tudi žrtev terorističnega napada v Ankari v Turčiji: »Včeraj (10. oktobra) smo z veliko bolečino sprejeli novico o strahovitem pokolu v Ankari v Turčiji. V nas je bolečina zaradi toliko mrtvih, bolečina zaradi toliko ranjenih, bolečina, ker so atentatorji napadli neoborožene ljudi, ki so manifestirali za mir.«

 

Molitev za spravo in mir

V petek, 9. oktobra, je papež sodelujoče na sinodi povabil, naj molijo za spravo in mir na Bližnjem vzhodu: »Dragi sinodalni očetje, dragi bratje in sestre! Ko danes dopoldne spet nadaljujemo generalne skupščine, vas želim povabiti, da posvetimo dnevno molitev spravi in miru na Bližnjem vzhodu. Smo boleče pretreseni in z globoko zaskrbljenostjo spremljamo to, kar se dogaja v Siriji, Iraku, Jeruzalemu in na Zahodnem bregu Jordana, saj smo tam priče stopnjevanju nasilja, ki je zajelo tudi nedolžno civilno prebivalstvo ter povečuje humanitarno krizo neizmernih razsežnosti.« Dejal je, naj bo ta molitev tudi »izraz bližine tu navzočim bratom patriarhom in škofom, ki prihajajo s teh območij, njihovim duhovnikom in vernikom, kakor tudi vsem, ki tam prebivajo.« Papež je zaželel, da to molitev namenijo tudi prebivalcem območij »afriške celine, kjer živijo v podobnih konfliktnih razmerah«.

Papežu Frančišku se je za to povabilo k molitvi zahvalil jeruzalemski patriarh Fouad Twal, a dodal, da so politiki gluhi za te pozive Cerkve.

 

Nadškof Zore o dogajanju na sinodi

Sinodalni očetje so 9. oktobra začeli obravnavati drugi del delovnega gradiva oz. dokumenta (Instrumentum laboris) sinode o družini. Pred tem so poročevalci povzeli razprave v 13 skupinah, v katerih so govorili o prvem delu dokumenta. Ta je izpostavil izzive, s katerimi se družine srečujejo danes. Iz poročil je bilo razvidno, da si udeleženci sinode želijo večjo pozornost nameniti temu, kaj družine prinašajo dobrega in ne le, kakšne težave jih tarejo. To je na tiskovni konferenci poudaril tudi filipinski kardinal Louis Antonio Tagle: »Praktično vse skupine so poudarjale, da je treba izpostaviti tisto, kar je v družinah dobrega, prizadevanj številnih ljudi za ohranitev družine. V številnih poročilih je zaznati pozitiven ton, poln upanja.« 

Glavne poudarke v razpravah na sinodi je 10. oktobra v oddaji Radia Vatikan (Radia Ognjišče) združil nadškof Zore. Povedal je, da so sinodali v skupinah najprej veliko pozornosti namenili metodologiji dela: kaj bo sporočilo sinode in komu bo namenjeno. Nato so podrobno pregledali prvi del delovnega dokumenta. To je bilo potrebno, da se je na začetku sinode izkristaliziralo, kaj je družina v skladu s cerkvenim naukom: »Da že na samem začetku odpade vsak dvom o tem, o čem govorimo, namreč da je družina skupnost, ki je utemeljena na zakonu med možem in ženo.«

Sinodalni očetje so menili, da je treba nameniti več pozornosti ideologiji teorije spola, ki »zelo negativno vpliva na vzgojo, bolj ali manj po vseh državah, ki so navzoče na tej sinodi, in kvarno jemlje vzgojo otrok iz rok njihovih staršev. Ravno tako je treba poudariti v družbenoekonomskem kontekstu sekularizem, ki včasih naravnost brutalno izriva božje in religiozno iz življenja družin, iz življenja tudi posameznih članov družine.«

Govorili so tudi o skrbi za starejše, kakor koli prizadete: »Da se začne ceniti njihova modrost in njihova izkušnja. In da se tukaj ozremo tudi po svetu. V Afriki, na drugih celinah vidimo, kako je družina veliko več kot zgolj oče, mama in še otroci. Tam v družino spada zelo razširjena družina, živijo zelo skupaj, povezano in zelo cenijo starejše ljudi.«

Poudarili so, da je država dolžna pomagati družini: »Po eni strani nalagamo staršem odgovornost za njihove otroke, po drugi strani pa jim ne omogočamo potrebnega časa, da bi dejansko lahko vzgajali svoje otroke.« 

Načenjali so tudi vprašanja, da ponekod po svetu otroke izkoriščajo za delovno silo, za nošenje orožja, govorili so o trgovini z ljudmi, opozorili na izkoriščanje žensk za pornografijo, trgovanje z njihovimi telesi. Dodali pa, »da je v družini potrebno posvetiti pozornost tudi možu in očetu, kajti dostikrat se dogaja, da so možje odsotni ne le fizično, ampak tudi psihično, saj se nekako umaknejo iz družine«.

Nekateri udeleženci, med njimi iz Afrike, so se pritoževali nad preveč evropskim pogledom na družino v prvem delu delovnega dokumenta; da je jezik v njem preveč zapleten, zato naj bo končni dokument napisan bolj jasno in preprosto. 

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je 12. oktobra na tiskovni konferenci, na kateri so bile predstavljene glavne teme, o katerih je 43 sinodalnih očetov govorilo 10. oktobra, obravnavale pa so že tretji del delovnega dokumenta sinode, spregovoril tudi o dozdevnem pritožnem pismu trinajstih pomembnih kardinalov papežu Frančišku, v katerem naj bi izrazili svojo bojazen, da gre sinoda v smeri približevanja za večjo odprtost. »O tem nimam kaj reči, tega ne morem komentirati. Vse, kar lahko rečem, je to, da je treba preveriti, ali je trinajst podpisnikov res podpisalo takšno pismo, saj sta dva od njih že povedala, da nista podpisala nič takega,« je dejal p. Lombardi. Ta dva kardinala sta bila milanski nadškof Angelo Scola in pariški nadškof André Vingt-Trois. Svoj podpis je zanikal tudi madžarski kardinal Peter Erdö, glavni poročevalec na sinodi. 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu