Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo. (Janez Zupet)

DOBRINE DELITI "S PRAV SRČNIMI ČUTILI"

BEGUNCI - UVODNIK (Berta Golob)

Ko bi grčave svetodeželske oljke mogle govoriti in razlagati pričevanja svojih prednic, bi bil to prav poseben evangelij. Sicer bi mi, dvomljivci, spet dejali, da pretiravajo in da iščejo le medijsko pozornost. A s ščepcem domišljije si kljub zelo oddaljenim dogodkom lahko prinazorimo ona pota po Galileji, ko si apostoli niso upali Učenika ničesar vprašati. Razumeli ga tako in tako niso. Govoril je bil namreč o svojem prihajajočem trpljenju.

Apostolska druščina se je pomikala iz kraja v kraj. Gnetla se je okoli človeka, ki je nekaj možakov zvabil na svojo pot. Lahko si je predstavljati, da želi biti vsak od njih najbolj njegov, ko jim bo odrejal prostor v obetanem kraljestvu.

Nič bistvenega se ni spremenilo od tedaj do danes. Biti zraven in čim bolj zraven pomeni biti pri koritu. Noben skok v zgodovino ni potreben, zadošča sedanjost. Kakšna slast je privilegij! Tudi samo tak, da te iz kake vrste potegne znana roka tja do stranskih vrat.

Na poti v Kafarnaum je bilo ozračje očitno naelektreno. Kaže, da so se apostoli držali malce zase, sicer bi bil Učenik slišal njihovo razpredanje, kdo od njih ima največ zaslug. Kar je sledilo, je znani pouk za vsakogar in za vse čase.

Iz polne vreče in korita naj dobivajo najbolj odrinjeni, pahnjeni na skrajni rob! Pri nas imajo ustanove civilne družbe zdaj več pravne možnosti in družbenih spodbud omogočati socialno prizadetim prebivalcem raznovrstno pomoč, kot se je to dogajalo kdaj prej. Karitas je bila družbeno neopažena.

V parlamentih tega sveta ne prebirajo evangelija, tudi na nižjih sistemih ne. Se pa politične levice in desnice kdaj zagrebejo za najbolj prikrajšani del človeštva. Trajno uspešne bi bile, ko bi se slehernik zavedal svoje dolžnosti in bi si dobrine vsi delili »s prav srčnimi čutili«. Odpadla bi groba delitev na leve in desne, prave in neprave, darežljive in pogoltne.

Potem ko je Učenik ozdravil obsedenega dečka, je učencem na poti v Kafarnaum napovedal svoj temačni konec in svoj svetli dan. Razumeli ga niso. Tudi nam ostaja njegov nauk zastrt, saj smo »počasni v razumevanju«. Ker menimo, da vendarle smo sočutni in solidarni, nekateri veroučenci razumejo pojem vbogajme tako, da je evangeljski berač zahteval od navzočih: Ubogaj me!

Ker smo že pri otrocih in ker pravi Učenik, da je storjeno njemu, kar je dobrega storjenega njim, pomislimo, koliko otrok je med begunci in da trkajo na naša vrata in srce. Mar bomo življenje razumeli šele, ko bomo sami prosili vbogajme?



S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu