Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo. (Janez Zupet)

VERONIKA SREČA JEZUSA

Princesa iz Levijevega rodu je našla ljubezen

»Kot da bi vame udarila strela!« Tako je Bernard-Henri Lévy, francoski Jud in znan filozof, na televiziji opisal trenutek, ko je izvedel, da je njegova sestra Véronique sprejela krščanstvo. Novica je prišla do njega prav v času, ko je med pripravo neke razstave vsepovsod iskal sliko Veronike, ki Jezusu poda potni prt. 

»Véronique Lévy se je zaljubila v Kristusa,« je pogovor z njo naslovil francoski visokonakladni tednik Paris-Match. V njem izvemo, da je bil njen stari oče rabin, njen oče pa judovstva ni prakticiral, a ji je govoril: »Princesa si. Nosiš zelo star, aristokratski priimek, ime enega dvanajstih Izraelovih rodov, Levijevega rodu. Tega nikoli ne pozabi.«

Véronique je o Jezusu prvič slišala na plaži od vrstnice, triletne Coralie, ki jo je tudi naučila moliti očenaš in zdravamarijo – na skrivaj. Mlada leta so bila zanjo čas, ko bi storila vse, da bi ugajala, bila ljubljena. Hodila je »od moškega do moškega, od stanovanja do stanovanja«, igrala »fatalno žensko« in »žensko otroka«. Takrat so jo prestregle sanje: skupina moških v krogu si jo je podajala med seboj, a ji je uspelo ubežati pred njimi. Rešila se je v katedralo, kjer je zaslišala močno bitje srca in glas: »Naj tvoje kamnito srce postane meseno.« Kristusove roke so se s križa stegnile k njej in z reziloma prebodle njeno srce. Ko se je zbudila, je bila prestrašena in hkrati preplavljena od ljubezni. 

Zadnji v vrsti moških je bil Indar, ob katerem se je prvič čutila razoroženo. A jo je nenadoma pustil. »Moje srce je bilo strto, a živo. Spoznala sem, da mi to brezpogojno ljubezen lahko da edino Kristus.« Indar ji je pred umikom pokazal pariško cerkev sv. Gervazija, znano po negovanem bogoslužju. Tam je našla duhovno oporo, kasneje je prejela tudi krst. Prisostvoval mu je brat, bil je ganjen, a je v njenem koraku videl prelom z judovstvom. Zanjo je to dopolnitev vere prednikov. 

Véronique je zdaj »poročena z Jezusom«. Zanj se je znebila visokih petk, podvezic in oprijetih oblek. Ne skriva se več za maskami, ne čuti se samo. Živi v dotlej neznanem miru in veselju, ki ju ni mogoče izkoreniniti. V družbi, ki hoče imeti vse pod nadzorom, od rojstva do smrti, hoče Jezus pomesti z našo preračunljivostjo, pravi. »Razoroži nas, sleče nas. Njegovo maščevanje je njegova ljubezen.« 

In moli za brata, da bi ga zadela strela Jezusove ljubezni. 

Marjan Pogačnik v Družini

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu