Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

MARIJIN MAJ - ŠMARNICE

"Mati Marija nas čaka!"

1. 5.2015 / Katja Cingerle

Spet so zacvetele šmarnice in nas povabile, da se poklonimo naši Materi Mariji. Tudi ob branju šmarnične pobožnosti se bomo spomnili na tiste, ki so svoje življenje posvetili Bogu. »V letošnjem šmarničnem branju nam bodo nekateri izmed njih zaupali zgodbo svojega poklica. Spregovorili nam bodo o tem, kako jih je Bog osvojil, da so vse zastavili zanj. Mogoče jih idealiziramo ali nanje gledamo zviška, vsekakor pa nas s svojo zvestobo in radikalno odločitvijo ne pustijo ravnodušnih. V predanosti Jezusu in bližnjim, uboštvu, tišini ter veselju so kot budilke, ki nas dramijo in naš pogled usmerjajo k bistvenemu,« je zapisala Marija Krebelj v šmarnični knjižici Bogastvo uboštva, iz katere bomo lahko veliko prebrali o Božji ljubezni. 

V šmarnicah za otroke Drobni koraki velikih junakov pa otroci iz šmarničnih zgodb svojih vrstnikov spoznavajo svet, Boga in kaj pomeni biti kristjan. Svoje vedenje jim predaja kaplan Miha. Vsak dan imajo tudi nalogo, ki jih zbližuje z Marijo. Prvi dan ustvarjajo Marijin oltarček in ga krasijo. Pri Slovenskem katehetskem uradu pa so zanje pripravili še družabno igro, katere cilj je priti do Marijine cerkve. naloga ni lahka, saj mora na poti pokazati tudi svoje znanje. 

»Gremo, druščina! Začnimo s šmarnicami! Mati Marija nas čaka!« je vzklikni kaplan, ko je otroke povabil v cerkev. Sprejmimo povabilo tudi mi. 


Marijo so maja častili že v 16. stoletju

 

Šmarnice so kljub hitremu tempu življenja pri nas še vedno priljubljene. Kdaj pa se je ta ljudska pobožnost začela? O zgodovini šmarnic v čast Mariji je Niko Kurent v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal: »Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile šele v 18. stoletju. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost se je kmalu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane, in se je ljudstvu brž močno priljubila. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Tako se je splošno udomačila.« V članku Marijin mesec maj pa si lahko preberete več o razširjanju šmarnične pobožnosti in o tem, kako je vplivala na župnije. 


S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu