Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo. (Janez Zupet)

B I N K O Š T I

Binkošti kot praznik odpuščanja in ljubezni

8. 6. 2014 | Zvone Štrubelj | Duhovnost

Binkošti pogosto označujemo kot rojstvo Cerkve. Pri tem mislimo na binkoštni dogodek na trgih mesta Jeruzalema, ko so apostoli prejeli Svetega Duha in začeli javno oznanjati Jezusovo delo odrešenja. Drugi vatikanski koncil je poudaril misel, da je bila Cerkev rojena z Jezusovo velikonočno skrivnostjo, sem prištevamo Jezusovo trpljenje in smrt, njegovo vstajenje, vnebohod in izlitje Svetega Duha. Sveti Avguštin je za rojstvo Cerkve imel Jezusovo prebodeno stran na križu, iz katere je pritekla kri in voda. Evangelist Janez je rojstvo Cerkve povezoval z Jezusovim vstajenjem, ko je Jezus zbranim apostolom vdihnil svojega Duha in jih poslal oznanjat evangelij odpuščanja in ljubezni. Prav o tem govori evangelij binkoštne nedelje.

Osmi dan. Na večer prvega dne v tednu ... S tem je mišljen dan Jezusovega vstajenja. V zgodnjem jutru se je Jezus prikazal ženam, na večer pa zbranim apostolom, ki so bili iz strahu zaprti za zakljenjenimi vrati. V judovski verski tradiciji so pogosto obujali spomin na sedem dni stvarjenja sveta in človeka. Po splošnem prepričanju bo »osmi dan« pripadal prihodnosti, to bo dan Mesije. Evangelist Janez se je navezal na to prepričanje in predstavil pomen Jezusovega vstajenja »na večer prvega dne v tednu«. To z drugimi besedami pomeni: Smo pred novim stvarjenjem, kakor da bi Bog človeka znova vzel v roke in ga izoblikoval iz drugačne gline ter mu ponovno vdihnil duha življenja. Tokrat seveda, z dodano vrednostjo, s Svetim Duhom, ki daje resnično življenje. Stvarjenje prvega človeka je stvarjenje v preteklosti, stvarjenje vstajenjskega dne je proces, ki se obnavlja vsakič, ko se prvi dan v tednu, na nedeljo, Gospodov dan, zbiramo v Jezusovem imenu in prejemamo nov dih, novo svežino, novo moč.

Prejmite Svetega Duha! Jezus je apostolom »vdihnil« svežino vstajenjskega jutra in jih prerojene poslal oznanjat čudovito delo novega stvarjenja, delo Svetega Duha, ki preobraža obličje zemlje. »Kakor je mene poslal Oče, vas tudi jaz pošiljam!« Osnovna in vodilna teološka misel evangelista Janeza, da je Jezus »poslani od Očeta«, tu pridobi nova krila. Bog Oče je poslal Jezusa, Jezus pošilja nas, kristjane, da v moči Svetega Duha premagujemo strah, da odklepamo zaprta vrata in da kot krščeni oznanjamo veliko delo božje ljubezni in odpuščanja.

»Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Kako razumeti drugi del tega Jezusovega naročila? Jezus s tem daje apostolom in njihovim naslednikom oblast odpuščati grehe. To pa ni le oblast, je tudi velika odgovornost. V pozitivnem smislu lahko drugi del Jezusove izjave razmemo nekako takole: Če ljudem ne boste dali možnosti, da spoznajo, da Bog vedno odpušča (to je sporočilo Jezusove smrti na križu) in da je v svojem bistu odpuščanje in ljubezen, boste vi sami pomagali svet in človeka prepustiti zaprtosti in obupu, zlu, sovraštvu in nasilju. Kako pomembno in aktualno sporočilo Cerkvi danes! Sveti Duh nas pošilja, da z besedami in dejanji odrešujemo svet, še več, da sami postanemo odpuščanje in ljubezen, znamenje Boga na zemlji. Le če bomo sprejeli to Jezusovo naročilo in tudi sami postali kot »Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta«, se bo približal in začel udejanjiti vesoljni »osmi dan«, ko bomo ljudje med seboj zares bratje in sestre v Kristusu, zavezani nenasilju, odpuščanju in ljubezni. To je, z našo privolitvijo, čudovito delo Svetega Duha.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu