Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

VELIKONOČNI MAJ

Velikonočni maj

11. 5. 2014 | Tone Rode | Uvodnik

Prva pomladanska luna je letos povzročila, da smo veliko noč praznovali pozno v aprilu. Čeprav smo že v Marijinem mesecu, kar ne morem na naslednjo postajo cerkvenega leta. Saj je še velikonočni čas. Ali ne bi ponotranjenje Kristusovega vstajenja in našega odrešenja moralo trajati vsaj toliko kot premišljevanje Kristusovega trpljenja in smrti? 

Velikonočni maj

11. 5. 2014 | Tone Rode | Uvodnik

Prva pomladanska luna je letos povzročila, da smo veliko noč praznovali pozno v aprilu. Čeprav smo že v Marijinem mesecu, kar ne morem na naslednjo postajo cerkvenega leta. Saj je še velikonočni čas. Ali ne bi ponotranjenje Kristusovega vstajenja in našega odrešenja moralo trajati vsaj toliko kot premišljevanje Kristusovega trpljenja in smrti? 

Pred kratkim sem bral zapis Georgea Weigla (priznanega ameriškega katoliškega kolumnista in pisatelja) o prvem velikonočnem času, o dneh po Jezusovem vstajenju. Weigel poudarja, da sta tisti trenutek v življenju Cerkve zaznamovala predvsem nerazumevanje in zmeda. Kar nekaj časa je trajalo, da so prvi kristjani dojeli, kaj se je na veliko noč resnično zgodilo. Vendar je to, kar se zgodilo, potem spremenilo vse. Spremenilo je učence in njihovo razumevanje zgodovine. Spremenilo je razumevanje navzočnosti Vstalega med njimi. Razumevanje časa in resničnega bogoslužja. Odgovornosti in življenjskih načrtov.

Sredi te prvotne krize se je rodila Cerkev, pričevalka resnice Vstajenja. Krščanska skupnost, ki je bila »stanovitna v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in molitvah« (Apd 2,42). Skupnost učencev, katerim je »Gospod vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd 2, 47).

Ali lahko potegnemo kakšno vzporednico s sedanjim stanjem slovenske Cerkve? Zagotovo smo v fazi zmede, nerazumevanja, nezaupanja, nepotrebnih konfliktov, pomanjkanja edinosti. V fazi pričakovanja novih škofov v dveh nadškofijah. V fazi, ko odmevajo napake in grehi iz preteklosti in ni težko umiriti vesti z izgovori za oddaljenost in apatijo, za pot »osebne vere« brez »institucije«. 

Weigel piše, da smo lahko hvaležni, da so evangelisti v svoje zapise vključili tudi zmedo in nerazumevanje prvih učencev. V prvotni krizi lahko namreč globlje spoznamo pravi vzrok poznejše spremembe in dojamemo, da je Kristus res spremenil vse ter da je skupnost dobila pravo podobo šele v sijaju Vstalega. 

Kako postajati občestvo po zgledu skupnosti prvih kristjanov? Tako, da izkoristimo velikonočni čas za resnično prenovo naše osebne vere v Vstalega. Da ozaveščamo in popravljamo napake ter zadoščujemo za grehe, obenem pa se nehamo ukvarjati z govoricami in predsodki zavedajoč se, da smo vsi grešniki. Tako, da se npr. zavzeto povežemo v molitveno verigo za prihodnost slovenske Cerkve. Da se resnično pripravimo na prihod Svetega Duha, na binkošti našega naroda. Tako, da delamo za edinost med nami in z iskrenim srcem prosimo: Oče, združi nas. Da bo slovenski svet spoznal, da Sina si poslal. 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu