Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

VERA NA PREIZKUŠNJI

ASIA BIBI - obsojena na smrt in v zaporu zaradi verskega prepričanja

»Trdno verjamem, da bom vstala«

4. 5. 2014 | Branko Cestnik | Uvodnik

V času pred veliko nočjo je italijanskim novinarjem iz La Stampe uspelo vzpostaviti stik z Asio Bibi, 42-letno kristjanko, ki v pakistanskem zaporu že štiri leta čaka na izvršitev smrtne kazni. Obsojena je po členu 295c pakistanskega kazenskega zakonika, ki obravnava kazni za bogokletje proti Preroku. »Bogokletje« Asie naj bi bilo, ko je vpričo muslimanov primerjala Jezusa Kristusa in Mohameda ter dejala, da je Kristus zanjo storil več kot Mohamed. 

Ko je bila leta 2009 obsojena na smrt, se je Asia pritožila na višje sodišče, ki pa iz strahu pred islamskimi skrajneži nikakor ne skliče obravnave. V zaporu so ji ponudili pomilostitev, če se spreobrne v islam. Ponudbo je odbila rekoč, da raje umre, kot da zanika Jezusa. Italijanskim novinarjem je posredovala naslednje besede: »Z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem verjamem, da bom vstala.« In še: »Kristus bo zame našel novo pot pravičnosti. Z Njim bom v kraljestvu, kjer ni krivic in zapostavljanja.« Asia srčno upa, da bo pred sodiščem dokazala svojo nedolžnost in se rešila smrtne kazni. Vendar je pripravljena tudi umreti in se združiti s Kristusom v novem stvarstvu.

O Asii Bibi, hvala Bogu, vemo. Za njeno oprostitev se zavzemajo mnogi, tudi Sveti sedež. Okrog nje se je organizirala ekipa odvetnikov in podpornikov. Dva od njih so skrajneži že ubili. Koliko pa je preganjanih kristjanov, za katere ne vemo! Šest tisoč kristjanov naj bi bilo v Severni Koreji na prisilnem delu samo zato, ker so kristjani. V severni Nigeriji teroristi skoraj vsakotedensko ubijejo nekaj kristjanov. Pogosto jih napadejo med mašo in molitvijo, da je tam že v pregovor prišlo: »K maši vem, da bom šel; ali bom prišel od maše, ne vem.«

Bogu bodimo hvaležni za versko svobodo, ki jo imamo. Četudi jo nekateri, včasih tudi politiki, poskušajo zmanjševati, svobode ni malo. Od preganjanih in pobijanih bratov in sester iz daljnega sveta pa se učimo najdragocenješega, kar smo in kar imamo, to je naša vera v Jezusa Kristusa. 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu