Se bo predsednik vlade opravičil?
Se bo predsednik vlade opravičil?
Kar si je privoščil poslanec Levice Miha Kordiš kot predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je nedopustno. Na odprti parlamentarni seji o spremembah družinskega zakonika dne 14. septembra sem kot tajnik Urada za družino nameraval predstaviti svoje stališče do spornih sprememb, ki jih hoče vsiliti sedanja vladajoča garnitura. To mi ni bilo omogočeno, ker je omenjeni poslanec mojo prošnjo preprosto zavrnil.
To samo po sebi največ pove, koliko je predlagateljem v parlamentu v resnici do odprte in poštene razprave o tej temi. Katoliška cerkev se izmed vseh institucij v naši državi daleč največ časa sistematično posveča družini: mlade pare pripravlja ne le na poroko, ampak na življenje v zakonu, da znajo premagovati krize, reševati težave in postaviti zdrave temelje zakonskega odnosa; spremlja zakonce, ki so povezani v zakonskih skupinah, da so si v medsebojno podporo in spodbudo za duhovno in osebno rast; pomaga staršem in družinam, ko se znajdejo v kakršnikoli stiski; spremlja mlade v njihovem iskanju svoje identitete; spremlja ločene v skupinah za ločene, da zmorejo čez stisko ločitve in najdejo novo moč za naprej. In še bi lahko naštevali …
Dejstvo je, da si Katoliška cerkev zasluži, da izrazi svoje stališče o predlaganih spremembah družinskega zakonika. Očitno pa si nekateri nikakor ne želijo odkritega dialoga in soočenja, ampak naredijo vse, da bi utišali drugače misleče, čeprav so jih polna usta strpnosti do drugačnosti. Kot vse kaže, je njihov edini cilj ta, da na vsak način vsilijo ideologijo spola celotni slovenski družbi, čeprav je ta večinsko kar trikrat jasno zavrnila predlagane spremembe družinskega zakonika.
Odkrito je treba povedati, da je Ustavno sodišče RS s svojo odločitvijo dobesedno povozilo voljo slovenskega naroda. S tem so razvrednotili referendum in zlorabili oblast, ki jo imajo pravzaprav od ljudstva. Svojo odločitev opravičujejo s floskulo, da s tem nikomur ničesar ne jemljejo, temveč le dajejo vsem enake pravice.
To seveda ni res. Izenačitev homoseksualne zveze z zakonsko zvezo moškega in ženske pomeni najprej degradacijo zakonske zveze, ki je edina zveza, iz katere po naravni poti izhaja družina. Dobro znano je dejstvo, da je med istospolnimi več menjav partnerjev in da so njihove zveze v veliki večini kratkotrajne. A tudi če sta dva v homoseksualni zvezi drug drugemu zvesta, narava ni predvidela, da bi lahko osnovala družino. Istospolni to morda doživljajo kot krivico, a treba je poudariti, da jim krivice ne dela družba, na katero pritiskajo s svojimi zahtevami, ampak je to stvar narave, ki jim tega ne omogoča. To je glavni razlog, zakaj družba ne more in ni dolžna odgovarjati na njihove zahteve. Če je narava predvidela, da se otrok lahko rodi le v zvezi moškega in ženske, ki s tem postaneta oče in mama, je država dolžna zaščititi to obliko družine in ji dati vso potrebno oporo. Družina je zibelka življenja in vzgojiteljica novega rodu. Prav ona je najbolj zaslužna za obstoj našega naroda in zaradi nje se zdaj lahko veselimo lastne države. Če jo bomo znali ceniti, bomo tudi v prihodnje obstali kot narod, sicer pa bodo naš prostor na sončni strani Alp zasedli drugi narodi, kot se že dogaja.
Zdaj imata predsednik vlade in predsednica parlamenta priložnost, da pokažeta enakopraven odnos do vseh. Če sta se opravičila Niki Kovač, ker enkrat ni dobila povabila na neko sejo, in sta jo potem oba vabila na poseben sestanek, kjer je predstavila stališča Inštituta 8. marec, bosta v imenu svobode in enakopravnosti, ki ju tako goreče zagovarjata, gotovo ravnala tako tudi v tem primeru. Aja, saj res! Skoraj bi pozabil: takrat je šlo za »nevladno organizacijo«, ki predstavlja tako rekoč celotno »civilno družbo«.
Luka Mavrič