Mnoge naredi pobožnost za neživljenjske. Biti bi moralo ravno obratno: pri Bogu iščemo pomoč, da bi lahko bili dobri, plemeniti ljudje, vneti za dobra dela. (Franc Bole)

Vsak se mora znati odločati tudi sam

Vsak se mora znati odločati tudi sam

Odgovornosti se ne da kar tako prenašati na druge

Včasih se zdi, da bi ljudje hoteli imeti vedno nekoga, ki bi se odločal namesto njih. Seveda je prav in še kako potrebno, da povprašamo za nasvet strokovnjake ali ljudi, ki se na stvar spoznajo in jih cenimo. Navadno upoštevamo navodila, ki jih dobimo, toda končna odločitev je vedno pri človeku samem. Tako se tudi odgovornosti ne da kar tako prenašati na druge. Lahko se tudi zgodi, da čez čas ugotovimo, da smo se odločili narobe. Toda za to ne moremo kriviti nikogar.

Veliko ljudi mi telefonira z željo, da jim pomagam pri kakšni odločitvi. Prav je, da se z njimi pogovarjam, da z njimi pretresam razloge za in proti, potem pa je odločitev njihova. Seveda se včasih tudi zgodi, da je človek, ki sprašuje, premalo poučen o kašni stvari, in ko mu to razložim, odločitev sploh ni tako težka in se popolnoma sklada s tem, kar so mu morda že svetovali.

V življenju se pogosto dogaja kaj takega, ko odločitev ni tako lahka.

Vprašanja so lahko zelo različna. Od tega, ali naj obiščejo bolnega svojca ali ne, ali naj mamo pokopljejo v žari ali v krsti, ali naj gredo na operacijo ali ne, pa seveda še veliko drugega. Vsem, ki me sprašujejo za medicinske odločitve, povem, da jim ne govorim kot kakšen strokovnjak, ker sem že dolgo v pokoju in o mnogih vejah medicine ne vem veliko. Lahko z njimi samo razmišljam, odločiti pa se namesto njih ne morem. Tako me je pred kratkim nekdo spraševal, ali naj gre na operacijo oči ali ne. Zdravniki so mu svetovali operacijo, ki pa v tem trenutku še ni čisto nujna. Odločiti pa se mora sam, kar je seveda odvisno tudi od tega, kako sedaj shaja s svojim vidom. Razumem njegovo željo, da bi se nekdo odločil namesto njega, toda pri tej odločitvi ostaja sam.

Prepričana sem, da se nam v življenju pogosto dogaja kaj takega, ko odločitev ni tako lahka. Sama sem to velikokrat doživela in potem sprejela tudi odgovornost za svojo odločitev. Verjetno je bilo prav tako. Prav nič pa ne vem, kako bi bilo, če bi se takrat odločila drugače. Ampak o tem sedaj ne razmišljam in se s tem ne obremenjujem. Živim to, kar je sedaj moja pot.

Metka Klevišar

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu