Akterji kolesarskih demonstracij me s svojim govorjenjem in delovanjem spominjajo na otroška leta, ko se je skupina pobalinov v mraku skrivnostno prikradla k samotni hiši in stari ženici junaško razbila okno ter se hitro razpršila v noč. Nato pa pomirjeno in ponosno še dolgo uživala v občutku svojega junaštva in svojih organizacijskih sposobnosti. Nekateri so to kmalu prerastli, nekateri pa nikoli. Destruktivne akcije jim še dolgo ali pa celo življenje ostanejo kot edini model osebnostne potrditve.

So ljudje, ki svojo polnost življenja dosežejo z ustvarjalnostjo in skrbjo za družino, družbo in okolje, z vzpostavljanjem prijaznih medčloveških odnosov. So pa tudi ljudje, ki svojo potrditev iščejo v razpihovanju laži in sovraštva. So ljudje, ki sledijo Freudovemu nagonu “erosa” in so ljudje, ki sledijo destruktivnemu nagonu “thanatosa”.

Družbo in medčloveške odnose ustvarjajo ljudje, ki jih opredeljuje ne le “podzavestni” (“nagonski”) svet, ampak tudi svet izkušenj, spoznanj in želja. Če družbene odnose krojijo ljudje, ki tega svojega po sebi kaotičnega sveta niso bili sposobni premisliti, predelati, prežvečiti, če torej niso stopili čez prag življenjske modrosti, potem bo tudi družba, ki jo krojijo taki ljudje, kaotična, krivična, nesrečna.

Blatiti in sramotiti lastno državo in si o njej izmišljati nore in bolne stvari, da bi s tem vsaj malo diskreditirali aktualnega premiera, pa je vrh nore samodestrukcije.

Sovraštvo

Kot razvajen in trmast otrok cepetajo ob tla in histerično kričijo, “z Janšo pa ne! Smrt Janši! Vlada mora pasti!…” In ta primitivna histerija se širi vse tja do nacionalke, kjer voditeljica Tarče nad ministra neprestano renči, da ne more povedati stavka do konca. Predvsem nekulturni ljudje ne morejo skriti svojega sovraštva. Tudi in predvsem novinarji, ki tako vztrajno v tujini blatijo slovensko državo, v upanju, da bodo preko rušenja države zrušili slovensko vlado. Sovražijo slovensko državo, da bi lažje sovražili tudi premiera in desno-sredinsko vlado.

Laž

Poleg pobalinskega primitivizma je torej sovraštvo druga značilnost sedanje revolucije. Tretja pa je laž. Očitna in nesramna laž, ki se plazi iz vseh levičarskih medijev. Janša menda tako preganja svobodo govora, da se nekateri slovenski novinarji ne upajo v mraku na ulico. Pravzaprav se ne čudim, da tako moralno pokvarjeni ljudje lahko v tujino trosijo take laže. Če bodo nadaljevali s tem početjem, se pa tudi ne bom čudil, če se jim bo v mraku na slovenskih ulicah res kaj zgodilo. S tem, ko hočejo zaščititi svobodo govora tako, da vse, ki razmišljajo in govorijo drugače, za vedno utišajo, kot so jih njihovi dedje pred 75 leti, s tem stopajo na tisto pot, ki vodi v pogubo.

Rušenje pravne države

Pa še en vidik sedanje revolucije se nam vsiljuje: rušenje pravne države. Ko so lani novembra evropski levičarski birokrati grozili, da bo državam, ki ne spoštujejo “vladavino pravo”, – karkoli si oni pod tem zamišljajo, – preprečeno črpanje evropske pomoči in je Janša pozval k pogovoru in iskanju kompromisa, so osrednji slovenski mediji zagnali vik in krik. Lahko smo le veseli, da sta Merklova in nato Bruselj sprejela Janšev poziv, saj se je že v naslednjih mesecih v Sloveniji razgalila žalostna podoba vladavine prava, kar bi nam gotovo preprečilo črpanje evropskih sredstev. Tisti namreč, ki so v Sloveniji odgovorni za vladavino prava, brezsramno “blagoslavljajo” kršenje predpisov v zvezi s pandemijo, ignoriranje zakonov v zvezi s korupcijo visokih funkcionarjev in javno pozivanje k umoru določenih politikov in njihovih družin, če to počno ljudje, “ki nasprotujejo Janši”, kot je pred leti razkril ljubljanski župan.

Opomba: Sedanje dogajanje sem imenoval “revolucija”, ker so vse komunistične revolucije prejšnjega stoletja imele iste značilnosti: politično-nazorski primitivizem, sovraštvo, laž, da pohabljene vladavine prava niti ne omenjam. Gre torej za že videna načela revolucije ali pa morda celo za nadaljevanje iste “permanentne” revolucije.

Pot ozdravljenja

Ko se bo sedanja revolucija umirila, bo nastopil čas za resne analize in programe sanacije slovenske države. Pri tem ne bomo mogli mimo političnega primitivizma, sovraštva, medijske laži in rušenja vladavine prava. Predvsem pa ne mimo sramotenja in zaničevanja slovenske identitete in lastne državnosti. Če se tega ne bomo zavedali, bomo skupaj z evropskimi levičarji šli naprej po poti zatona evropske civilizacije, ki ob vsem tem tudi v svoji multi-kulti-zablodi deluje izrazito samodestruktivno.

Borut Korun je v svoji knjigi “Utopija in resničnost. Ob zatonu evropske civilizacije” takole citiral Sirijskega muslimana Bassama Tibi:

“Civilizacijsko zanikanje samega sebe v imenu brezmejne postmoderne tolerantnosti je znak odsotnosti vsakega zavedanja absolutističnih zahtev drugih. V najboljšem primeru lahko takšno samozaničevanje prinese Evropejcem posmeh. Prava tolerantnost zahteva vzajemno priznavanje in spoštovanje pravil igre za obe strani. Tolerantnost, ki je “enosmerna cesta”, značilnost evropskih moralizatorjev in vernikov sveta, zbuja pri pripadnikih drugih civilizacij samo zaničevanje. Kdor ne spoštuje niti sebe, ne more pričakovati spoštovanja od drugih. Šibko civilizacijsko samozavedanje sodobnih Evropejcev sproža pri pripadnikih drugih civilizacij reakcije, ki jih Evropejci ne pričakujejo in ne razumejo. Ponižnost je primerna v cerkvi, ni pa primerna za mednarodno politiko.”

France Cukjati