Človek prav lahko moli za vrnitev telesnega zdravja in hkrati jemlje zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik. Dejansko bi vernik moral normalno delati oboje. (Thomas Merton)

Z A H V A L A

Z A H V A L A

 

Za leto, ki ga končujemo, človeško rečeno ne moremo reči, da je bilo srečno. Toda vprašajmo se, kaj je sreča: je to zdravje, blagostanje, uspešnost v življenju… Tudi vse to! Bistvo sreče je pa nekje drugje – v srcu. Kot je zapisal naš pesnik Prešeren: »srce je prazno, srečno ni…«!

Naj naša srca ne bodo prazna tudi v tej preizkušnji, ki jo prestajamo. Spomnimo se na svetopisemskega Joba, ki je dejal: »Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Samo on ve, zakaj nam to pošilja. Morda tudi zato, da bi se ustavili in se vprašali, kakšen smisel in cilj ima naše življenje!

Ob začetku »korona krize« sem na Vas naslovil prošnjo, da bi župniji v teh časih, ko ni »javnega bogoslužja (maš in drugih pobožnosti), tudi denarno pomagali. Iskreno  sem hvaležen Bogu in seveda vsem, ki  se tako širokogrudno odzivate na to prošnjo. Bog Vam povrni!

Ob koncu leta naj bodo naše želje in prošnje drug drugemu predvsem, da bi iz te preizkušnje  izšli seveda zdravi, predvsem pa, da bi bo Jobovem zgledu znali sprejeti to, kar nam Bog namenja tudi v letu, ki je pred nami!

 

Vsem in vsakomur iskren »boglonaj« ter veliko dobrega v letu, ki je pred nami!

Franc Pečnik, župnik

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu