Vsak mlad človek je povabljen, da v svoji notranjosti spozna besede, ki mu jih govori Bog Oče: “Ti si moj ljubljeni sin”, ko se čuti poklicanega za izpolnitev svojega poslanstva. (papež Frančišek)

ZA DEMOKRACIJO GRE!

Za demokracijo gre!

7. 6. 2020 | Anton Stres | Slovenski čas
 

V našem intelektualnem okolju prevladuje anarhistična levica. Uživa bolj ali manj prozorno podporo nekaterih parlamentarnih strank, večine združenj in organizacij v kulturi in civilni družbi ter najbolj vplivnih javnih glasil, med katerimi izstopa tisto, ki bi to najmanj smelo biti, ker ga ne financirajo enako misleči zasebniki, ampak kar vsi državljani z obveznim prispevkom.

Od vsega začetka delovanja sedanje vlade smo priče anarhističnemu ogrevanju in generalnim vajam za vstajo proti njej. Potem je prišla kriza z nepopularnimi ukrepi, ki so bili za vsakega razumnega človeka nujni. Grenko zdravilo seveda ni prijetno, a samo nezreli, nerazumni in razvajeni otroci brcajo proti njemu.

Toda kakor marsikatera stvar v Sloveniji so tudi tu stvari obrnjene na glavo. Navadno ljudje protestirajo zaradi kakih nevzdržnih razmer, ko so hudo teptane temeljne človekove pravice in se dela velika škoda občemu dobremu. Drugače pa so samo volitve dopustna in demokratična pot za zamenjavo vlade. Tu pa je vrstni red obraten. Najprej se za­hteva odstop vlade, šele potem se iščejo razlogi. Ti torej sploh niso pomembni, so izmišljeni, saj jih narekuje vnaprejšnja odločitev za rušenje vlade. Vlada bi po prepričanju skrajnih levičarjev morala odstopiti, preden je nastopila in sploh kaj naredila. To sicer ni po logiki demokratičnih načel, a kaj ko nimamo opravka z demokratičnimi silami, ampak z zagovorniki trajne revolucije in s tem nasilja. Očitajo rušenje demokracije, a jo rušijo prav sami pri njenih koreninah. To je njihova stalnica: drugim očitajo natanko tisto, v čemer so sami izurjeni strokovnjaki.

Korenine pa segajo zelo daleč nazaj.

Že Sveto pismo je namreč prižgalo v srcih ljudi up in obljubo povrnjenega izgubljenega raja. Toda Judje so ga hitro umestili v ta svet in pričakovali Mesija, ki ga bo vzpostavil tukaj. Jezus je moral umreti zato, ker ni stregel tem pričakovanjem, saj je oznanjal »kraljestvo, ki ni od tega sveta«. Vedel je, da s starim človekom ni mogoče postaviti na noge novega kraljestva. Za »novo vino« so potrebni »novi mehovi«. Potrebno bo novo rojstvo, nov človek, »ki ga bo Bog pre­ustvaril v pravičnosti in svetosti«. Šele tedaj bo lahko narejeno »vse novo«, »novo nebo in nova zemlja«.

Toda že v srednjem veku se pojavijo herezije o mogočem raju na zemlji. Na začetku novega veka pišejo ljudje utopije, sanjske predstave idealnega sveta kot rešitve uganke zgodovine. Hegel fantazira o »absolutnem védenju«, svojo logiko predstavlja kot misel, ki jo je »mislil Bog pred stvarjenjem sveta«. Nič manj kot to. Ves ta naskok na nebesa na zemlji doseže svoj vrhunec v marksizmu, ki si domišlja, da se šele z njim začenja prava zgodovina človeštva, vse, kar je bilo poprej, je bila mračna predzgodovina. Marksizem trdi, da je razvozlal uganko zgodovine in našel rešitev za najhujše tegobe človeštva. Ker za tako visoki cilj niso nobene žrtve prevelike, je moralo za te iluzije umreti na desetine milijonov ljudi.

Ker poznajo samo oni Resnico, imajo samo oni pravico vladati. Njihova ideologija ne priznava nobenega enakopravnega dialoga in nobenih kompromisov, ki so stalnica v sodobni dogovorni demokraciji. Namesto tega izključevanje in pobijanje nasprotnikov kakor med drugo svetovno vojno pri nas. Neomarksizem, ki je ideologija naših vstajnikov, je nekatere ideje leninističnega in stalinističnega marksizma malo predrugačil, a bistveno prepričanje ostane isto: to je edina ideologija, ki lahko odreši svet, in zato ima edina pravico vladati. Njihov prezir do drugih in krščanstva še prav posebno, njihovo izključevanje in klic po nasilnem rušenju legitimne oblasti se utemeljuje s tem prepričanjem. V imenu svoje Resnice so pripravljeni poteptati demokratična pravila političnega življenja, do katerih smo se komaj dokopali pred tremi desetletji. Zato takega vnovičnega enoumja ne smemo dovoliti.


S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu