Če doživiš milost, tolažbo, veselo presenečenje, reci “hvala”. Če pa izkusiš križ, tedaj reci dvakrat “hvala”. (Klaus Hemmerle)

POST V RELIGIJAH

Post v religijah

26. 2. 2020 | Mojca M. Štefanič

Za kristjane se postni čas začenja na pepelnično sredo, vse druge večje svetovne religije pa prav tako poznajo obdobja odpovedi in odrekanj.

 

Za kristjane po vsem svetu se danes, na pepelnično sredo, začenja postni čas, ki bo trajal do velike sobote, 11. aprila. Teološko gledano je postni čas namenjen pripravi na veliko noč. Posta pa ne poznamo le v krščanstvu – ta običaj najdemo v vseh večjih svetovnih religijah. Pregled postnih izročil so pripravili pri avstrijski katoliški agenciji Kathpress.

Judje: purim, pasha in jom kipur

V judovstvu poznajo več praznikov, ob katerih se postijo: pred purimom, pasho in jom kipurjem. Zadnji, »spravni dan«, je najpomembnejši judovski dan posta. Na ta dan je post obvezen za vse, kar za vernike, ki upoštevajo versko izročilo, pomeni celo noč in ves naslednji dan brez hrane in pijače. Prepovedani so tudi spolnost, vožnja z avtomobilom, kopanje oz. prhanje in ličenje – nič naj ne bi zmotilo postopka duševnega očiščevanja, niti okus vode iz vodovodne napeljave. Letos se jom kipur začne 27. septembra. Začetek posta je pred sončnim zahodom na predvečer praznika in traja do noči naslednji dan, torej okoli 25 ur.

V Izraelu na ta dan življenje obstane – na cesti ni avtomobilov, meje, letališča, kavarne in restavracije so zaprti. Strogih pravil posta na spravni dan so oproščeni le bolniki, nosečnice in otroci. Poleg tega so verniki na ta dan oblečeni le v bela oblačila, kot znamenje čistosti, in veliko molijo, da bi se spravili z Bogom in ljudmi. V molitvah se spominjajo tudi umrlih prijateljev in sorodnikov.

Poleg jom kipurja obstajajo tudi drugi postni dnevi, ko se judovski verniki podobno strogo odrekajo zadovoljevanju običajnih življenjskih potreb. Ti dnevi so namenjeni spominu na posebej tragične dogodke v zgodovini judovskega ljudstva.

Kristjani se postimo od pepelnične srede

Krščanski post se začne na pepelnično sredo. Do velike noči se bomo verniki 40 dni odpovedali določenim razvadam, da bi se približali Bogu in lažje našli notranji mir. Stroga pravila danes upošteva le še malokdo, vsak posameznik se odloči, čemu se bo odpovedal. Ta običaj izhaja iz Svetega pisma, ki pravi, da se je Jezus za 40 dni umaknil v puščavo in se tam postil. Najpomembnejša postna dneva v krščanstvu sta pepelnična sreda in veliki petek.

Poleg postnega časa pred veliko nočjo v krščanstvu poznamo tudi »mali post«, ki je nekdaj veljal kot priprava na božične praznike. Ta običaj je danes večinoma že izumrl. Drugi, pogosto pozabljeni običaj v krščanstvu pa sta dva postna dneva na teden: sreda, ko se spominjamo, da je Juda na ta dan izdal Jezusa, in petek, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu.

Verniki v pravoslavni Cerkvi se štirikrat v letu postijo po več tednov: v postnem času kar sedem, postna obdobja pa upoštevajo tudi po binkoštih, avgusta okooli velikega šmarna in v adventu od sredine novembra do svetega večera. Postno postavo upoštevajo tudi ob sredah in petkih: na ta dneva ne uživajo mesa, jajc in mlečnih izdelkov.

Ramadan: post do sončnega zahoda

V islamu je najpomembnejše obdobje posta postni mesec ramadan. Zajtrk je med ramadanom na mizi že pred sončnim vzhodom, sončni zahod pa praznujejo s prekinitvijo posta. Ramadan je deveti mesec v islamskem koledarju in traja 29 ali 30 dni. Obdobje do prekinitve posta velja za čas premišljevanja. Verni muslimani se v tem času čez dan odpovejo hrani in pijači ter spolnosti in si prizadevajo, da bi se spravili z bližnjimi. Post je v islamu pomembna zapoved, saj je zapisana tudi v Koranu. Posta so oproščeni otroci, nosečnice, bolniki in popotniki.

Budizem: Buda zavrača preobilje in popolno odpoved

Budizem ne pozna strogo določenega postnega časa, kot recimo islam, toda vzdržnost in odrekanje ter manj hrane budisti uporabljajo kot pripravo na meditacijo. Popolna odpoved hrani in pijači pa bi človeka odvrnila od Budove »srednje poti«: Buda namreč zavrača tako preobilje kot tudi popolno odpoved. Kot postni praznik bi lahko označili le vesak, ki ga budisti obhajajo meseca maja ali v začetku junija, ko se spominjajo življenjske poti utemeljitelja svoje vere, Bude Sidharte Gautame. Mnogi verniki se takrat postijo in so oblečeni v bela oblačila.

Hinduizem: post v čast različnim bogovom

Podobno kot budizem tudi hinduizem ne pozna strogo določenega postnega obdobja. Številni hindujci se postijo v čast boga Šive, drugi na rojstni dan boga Krišne, nekateri z odpovedjo hrani sledijo Gandhijevemu zgledu in s tem poskušajo kaj doseči na političnem področju. Mnogim budističnim gurujem, imenovanim »sadhu«, življenje določa askeza. Odpovejo se torej vsemu, kar ni nujno potrebno za preživetje: živijo kot puščavniki, njihova last je le tisto, kar imajo na sebi, jedo in pijejo le toliko, da preživijo, in se povsem odpovejo spolnosti.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu