Zazveneli so božični zvonovi … Trpljenje je praznovalo velik praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarijo cesta v veselo večnost. (Ivan Cankar)

BOG POVRNI!

Bog povrni!

10. 11. 2019 | Andrej Praznik | Uvodnik

Za svet preobilja, katerega del je tudi Slovenija, je značilen izkrivljen odnos do hrane. Otroci se nad njo zmrdujejo, starejši si izmišljajo vedno nove diete in specialitete, vsi pa hrano brez slabe vesti množično mečemo stran. Tak, kakršen je naš odnos do hrane, je tudi naš odnos do kmetijstva.

Nekateri okoljevarstveniki gledajo na kmete kot na zavojevalce, ki kratijo življenjski prostor zverem. Menda so te najbolj pomembne, hrana pa bo že zrasla na policah trgovin. Država poudarja potrebo po samooskrbi s hrano, vendar kmetom nalaga tisoč in eno administrativno oviro. Trgovci na veliko uvažajo meso in zelenjavo iz tujine, kupci pa se ne moremo upreti privlačnosti pridelkov plastičnega videza, še zlasti če so nekaj centov cenejši od domačih.

Današnji čas za kmeta ni lahek. Če hoče preživeti, mora slediti razvoju, vendar se pri tem hitro ujame v past posojil, ki jih ne more vrniti. Toča, poplave ali suša mu lahko uničijo pridelek, od katerega je življenjsko odvisen. Zaradi medijsko odmevnih afer in posameznih prevarantov ga javnost opazuje sumničavo, čeprav je pošten. Ker traja njegov delavnik od jutra do večera, trpi njegova družina. Kot nam je povedal Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v Evropi veliko mladih kmetov kloni pod težo teh bremen in obupa nad življenjem. Kmetje so imeli tudi pred desetletji veliko težav, vendar so šli v cerkev, kjer so molili, prosili in dobili tolažbo. Danes pa marsikateri mladi kmet ni več zakoreninjen v veri, čeprav velja, da so razmere na podeželju še vedno boljše kot v mestih.


Večina kmetov pa kljub težavam vztraja, saj imajo radi svoje delo in zemljo, ki so jo dobili od prednikov. Njihova vnema bi bila še večja, če bi bolj čutili našo naklonjenost in podporo. Ne le ob zahvalni nedelji, ko na oltarje polagamo njihove pridelke, ampak vse dni v letu. Saj nam ne dajejo zgolj hrane, s svojim delom skrbijo tudi za lepoto naših pokrajin, s katero se tako radi hvalimo. Zato, spoštovani kmetje: Bog vam povrni za vse dobro, ki ga storite nam in naši slovenski zemlji!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu