Vzgoja, ki pušča najgloblje sledi, je tista od doma. Pozabil sem veliko tega, kar sem bral v knjigah; še vedno pa se dobro spominjam vsega tistega, kar sem se naučil od staršev in starejših. (sv. Janez XXIII.)

KATOLIČANI IN DRUGE VEROIZPOVEDI

Vse* vere so enakopravne in svobodne! *Razen katoliške

Vprašanje o tem, katere veroizpovedi so v Sloveniji svobodna in čez katere se lahko pljuva prosto po Prešernu, je ponovno odprl članek, ki ga je MMC  RTV objavil v zvezi z imenovanjem Damirja Črnčeca na mesto sekretarja v vladi Marjana Šarca.

Na MMC RTV imajo prav, ko rečejo, da človek, ki javno zmerja pripadnika islamske veroizpovedi, ne sodi v kabinet predsednika vlade. A se obenem sprašujem, če sodi v programski svet RTV človek, ki molivce pred ljubljansko porodnišnico zmerja s “krotami, ki se derejo in mahajo s križem”.


Isti mediji, ki se danes zgražajo nad islamofobnimi izjavami Črnčeca, so dolga leta opravičevali sovražno in žaljivo retoriko do katoličanov in Katoliške Cerkve. Brezjanska Marija s podgano v naročju je postala izraz umetnosti. Izjava “po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost”, je postala svoboda govora. Zažig križa nad Strunjanom pa je bil umetniški performans.Katoliška Cerkev je po denacionalizaciji dobila gozdove in zato moramo biti katoličani tiho. Katoliški duhovniki so bili obsojeni zaradi pedofilije in zato so katoliški verski simboli lahko oskrunjeni. Sosednji duhovnik se vozi z dragim avtomobilom, zato moramo katoličani mirno prenašati zmerjanje in sovražni govor. So to res argumenti s katerimi se dovolimo utišati in si vzeti versko svobodo?Kaj je torej s svobodo veroizpovedi v Sloveniji? Je ta svobodna le, dokler so njena stališča všeč mainstreem medijem in levi politiki? V čem je smisel svobode, če je dovoljena zgolj v določenih primerih?

Je svobodno izražanje vere dovoljeno le, dokler ustreza levim medijem in politiki?

Naši mediji, na čelu z javno RTV, uporabljajo drugačna merila za katoličane in pripadnike drugih ver. A so tudi pri pripadnikih drugih ver kritični, ko ti zastopajo določena stališča, ki niso po godu levi agendi. V članku na RTV bode v oči podnaslov o “selektivnosti odzivanja muslimanske skupnosti”. Avtorju se namreč zdi izjemno sporno to, da se je muslimanska skupnost opredelila proti družinskemu zakoniku, ni pa se opredelila proti imenovanju Črnčeca.

Kaj je torej s svobodo veroizpovedi v Sloveniji? Je ta svobodna le, dokler so njena stališča všeč mainstreem medijem in levi politiki? V čem je smisel svobode, če je dovoljena zgolj v določenih primerih?

Muslimanka, ki hodi z ruto na glavi po mestu, je pogumna, verna, spoštuje svojo tradicijo in izraža svojo vero. Katoličanka, ki hodi po mestu s križem okrog vratu pa je cerkvena miš, brez lastnega mnenja. Musliman, ki javno moli, je pogumen in svoboden pri izražanju vere, katoličani pred porodnišnico pa so krote in kratijo pravice ženskam. Kdo od njih ima prav?

Prave verske svobode v Sloveniji ni in je, kot zgleda s sojenjem Tadeju Strehovcu, tudi še nekaj časa ne bo. Tako je 3. člen Zakona o verskih skupnostih, ki pravi, da je “prepovedano vsakršno spodbujanje k verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti,” popolnoma brezpredmeten.

Glede na dejansko stanje predlagam dopolnitev zakona z naslednjim odstavkom: “Spodbujanje k verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti je dovoljeno v primerih, ko gre za katoliško veroizpoved, Katoliško Cerkev in katoličane.”

Ne izključujem možnosti, da se takšna novela zakona ne bi lahko v kratkem pojavila na poslanskih klopeh. Bodo takrat na RTV objavili članek o tem, da sprememba zakona med katoličani vzbuja negodovanje in razočaranje ali bodo tako spremembo opravičili z ločitvijo cerkve od države in samostojnostjo zakonodajne veje oblasti?

Eva Čepin

 
 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu