Najlepše dejanje v človeškem življenju je odpuščanje. Odpušča le tisti, kdor si zna pribojevati zmago sam nad seboj. Kdor ne zna trpeti, ne zna potrpeti, ne zna odpuščati. (Janez Evangelist Krek)

ŽIVLJENJE V POLNOSTI

Bistveni kraji učenja: Družina – šola – župnija 




Papež Benedikt XVI. je na svojem pastoralnem obisku v Münchnu 10. septembra 2006 na srečanju s starši in vzgojitelji lepo prikazal, kako družina, šola in župnija spadajo skupaj. To so trije bistveni »kraji učenja«. Staršem je priporočil, naj svojim otrokom »pomagajo verovati« in zlasti, naj ob nedeljah hodijo z njimi k sveti maši. Prisluhnimo:

»Dragi starši! Rad bi vas prisrčno povabil, da svojim otrokom pomagate verovati in jih spremljate na njihovi poti k prvemu obhajilu, ki pa se seveda nadaljuje, na njihovi poti k Jezusu in z Jezusom. Prosim, hodite s svojimi otroki v cerkev k nedeljskemu obhajanju evharistije. Videli boste: to ni izgubljen čas, to zares povezuje družino in ji daje središče. Nedelja bo lepša, ves teden bo lepši, če boste šli skupaj k bogoslužju. In prosim, tudi doma molite skupaj: molite pri obedu in preden greste spat. Molitev nas ne vodi samo k Bogu, ampak tudi drugega k drugemu. Molitev je moč miru in veselja. Življenje v družini je bolj praznično in večje, če je Bog zraven in če v molitvi doživljamo njegovo bližino.


Dragi veroučitelji in vzgojitelji! Iz srca vas prosim, da v šoli ohranjate navzoče vprašanje o Bogu, o Bogu, ki se nam je pokazal v Jezusu Kristusu. Vem, da je v naši pluralistični družbi vero težko oznanjati v šoli. A res ni dovolj, če si otroci in mladi ljudje v šoli pridobijo samo vednost in tehnično znanje, ne naučijo pa se meril, ki vednosti in znanju dajejo smer in smisel. Spodbujajte šolarje, da ne bodo spraševali samo o tem in onem – to je tudi dobro, marveč da bodo predvsem spraševali, od kod prihaja in kam gre naše življenje. Pomagajte jim spoznavati, da so vsa vprašanja, ki ne privedejo do Boga, prekratka.

Dragi dušni pastirji in vsi, ki pomagate in ste dejavni v župnijski skupnosti! Prosim vas, storite vse, da bo župnija postala notranja domovina ljudi – velika družina, v kateri hkrati doživljamo še večjo družino svetovne Cerkve. Pomagajte, da se z bogoslužjem, katehezo in vsemi oblikami župnijskega življenja naučimo drug z drugim hoditi po poti resničnega življenja.

Vsi trije kraji učenja – družina, šola, župnijska skupnost – spadajo skupaj in nam pomagajo, da najdemo žuboreče izvire življenja. Dragi otroci, starši in vzgojitelji, vsi hočemo imeti resnično življenje v polnosti.«
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu