Dokler poveličuješ lastni ‘jaz’ , ne boš nič drugačen od človeka, ki moli takole: »Gospod, veruj vame! Zaupaj vame!« (François Xavier Nguan Van Thuan)

MUČENKA EDITH STEIN

God mučenke in sozavetnice Evrope

9. 8. 2018


Rodila se je leta 1891 v Vroclavu kot sedmi otrok globoko verne judovske družine. Komaj je imela dve leti, ji je umrl oče. Mati Avgusta je zmogla prebroditi hudo izgubo, ker je globoko verovala v enega Boga. Dvajsetletna je Edith začela študirati filozofijo na univerzi v rodnem mestu. Pri tem se je srečala s filozofijo fenomenologa Husserla. Zapisala je: »Pri 21 letih sem bila polna pričakovanj. Psihologija me je razočarala ... fenomenologija pa me je takoj navduševala zaradi objektivnega načina dela.« Preselila se je v Göttingen in postala Husserlova učenka. 

Z veliko vnemo se je lotila študija, seznanjala se je z mislimi vodilnih takratnih filozofov (Conrad-Martius, Max Scheler, Adolf Reinach ...) in prišla v stik z mislijo na Boga. Po Reinachovi smrti jo je vdova prosila, naj ji pomaga urediti moževo zapuščino. Srečanje s to globoko verno ženo ji je dalo misliti, kakšno veliko božjo moč da križ tistim, ki ga nosijo. Sama pravi, da je od tistega časa prenehala njena nevera. Ko pa je čez čas dobila v roke Povest duše, knjigo, ki jo je spisala karmeličanka sv. Terezija Deteta Jezusa, jo je branje tako prevzelo, da je vzkliknila: »To je resnica.« Tedaj se je odločila, da bo postala katoličanka. Krščena je bila 1. januarja 1922. 

Tedaj se je njeno življenje povsem spremenilo. Želela se je Bogu popolnoma posvetiti. Deset let je bila nato vzgojiteljica v šoli dominikank v Speyerju in docentka na pedagoškem institutu univerze v Münstru. Učenke so se je spominjale kot ljubeče matere in kot žene z globokim duhovnim življenjem. 

Leta 1933 je nastopil Hitler in tedaj se je v Nemčijo začelo preganjanje Judov. Edith je takrat začutila v sebi globoko povezanost s svojim narodom. Zapisala je: »Večina Judov ne priznava Kristusa, ali ni zato dolžnost tistih, ki to razumejo, da nosijo ta križ.« V tem času je tudi dozorela njena odločitev, da vstopi v karmeličanski samostan. To se je zgodilo 14. oktobra 1933 v Kölnu. Prepričana je bila, da je to edini kraj, kjer bo mogla svoje življenje darovati za rešitev duš, v samoti ter v veseli in preprosti pokorščini Pravilom in v skupnem življenju. Pri preobleki naslednje leto je prevzela ime Terezija Benedikta od Križa. Leta 1938 je napravila večne zaobljube, 31. decembra tega leta pa so jo premestili, da bi jo kot Judinjo rešili pred preganjanjem, v karmeličanski samostan Echt na Nizozemskem. 

Ko so holandski škofje med vojno povzdignili glas zoper preganjanje Judov, so se nacisti znesli predvsem nad tistimi Judi, ki so postali kristjani. 2. avgusta 1942 so jo gestapovci aretirali skupaj s sestro Rozo, ki se je zatekla v samostan. 9. avgusta sta bili ubiti v krematoriju v Auschwitzu. 

Svetničini spisi so zbrani v štirinajstih zvezkih in še vedno zbujajo veliko pozornost. Pri Založbi Družina je leta 2015 izšla njena knjiga Končna in večna bit.

Za blaženo je bila razglašena 1. maja 1987, za svetnico pa 12. oktobra 1998. Terezija Benedikta od Križa je sozavetnica Evrope. 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu