Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

ADVENT - ČAS DOBROTE IN LEPOTE

3. 12. 2017 | Anton Štrukelj | Duhovnost

V adventni pripravi na božič nas spremljata dva svetla zgleda: sv. Nikolaj in brezmadežna Devica Marija.

Sv. Nikolaj ali Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov po vsem krščanskem svetu. Na slovenski zemlji mu je posvečeno največ, kar 160 cerkva. Ugotovljeno je, da je sv. Nikolaju po širnem svetu posvečenih čez 7.500 cerkva, največ v pravoslavnih deželah, od tega skoraj tretjina samo v Rusiji.

Sv. Nikolaj – odpira vrata v advent

Ustavimo se zdaj pri tem čudovitem človeku, ki s svojo dobroto privlači, razveseljuje in navdihuje ljudi že toliko stoletij. Ni čudno, da so nastale številne pripovedi o njegovem življenju. Kdo je bil ta mož, o katerem zgodovinsko natančno komaj kaj vemo? Če prisluhnemo najstarejšim zgodovinskim virom, bomo skozi meglo preteklosti spoznali sijaj osebnosti, ki odpira vrata v advent in nam more posredovati osebno srečanje z Jezusom Kristusom. 

Najstarejši življenjepisec sv. Nikolaja, arhimandrit Mihael, pravi v opisu njegovega življenja, da je Nikolaj prejel svoje dostojanstvo od Kristusove vzvišenosti tako, kakor zvezda danica dobiva svoj sijaj od vzhajajočega sonca. Nikolaj je bil živ Kristusov posnetek. »V sijaju njegovih kreposti zasije pravičnost sonca.« Izročilo je sv. Nikolaja vedno enačilo s tistim škofom Nikolajem, ki se je udeležil nicejskega cerkvenega zbora leta 325. Takrat so izoblikovali veroizpoved, ki jo molimo pri sv. maši: »Verujem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes.« Bog je v Jezusu Kristus prišel med nas kot pravi človek. Bog se je učlovečil. Je tako velik in mogočen, da more postati majhen in nebogljen otrok. Bog nas ljubi in vstopa v naše življenje. Po svojem Sinu nam podarja možnost, da ljubimo, ker nas je Bog prvi ljubil. 

Ko izpovedujemo to vero, se pridružujemo neštetim vernikom, ki že dva tisoč let živijo in umirajo v moči vere. Kdor se podpiše pod skrivnost učlovečenega Božjega Sina, more pomagati ljudem, more osrečevati otroke, družine, stiskane. Vera v Kristusovo učlovečenje pomaga odreševati človeka in uresničuje človekove pravice. Kako lepo to izpričuje že samo ime Nikolaj, ki pomeni: »zmaga ljudstva«!

Najstarejša podoba adventa

Najstarejši viri o Nikolaju nas vodijo v isto smer še z druge strani. Nikolaj je eden prvih, ki so ga častili kot svetnika, čeprav ni bil mučenec. V času preganjanja kristjanov so postali veliki vodniki vere tisti, ki so se uprli poganski državni oblasti in s svojim življenjem jamčili za vero. V času miru med Cerkvijo in državo so ljudje potrebovali nove vzornike. Nikolaj se jim je vtisnil v spomin kot človek, ki pomaga. Njegov čudež ni bilo junaštvo, ki se pusti mučiti, zapreti v ječo in usmrtiti. Njegov čudež je bila stanovitna in nespremenljiva dobrota v vsakdanjem življenju.

Samo eno je povsem neovrgljivo in zanesljivo: da si dober vse življenje, da vsak dan živiš vero in ohranjaš ljubezen. Ta čudež so ljudje 4. stoletja začutili ob Nikolaju. Vse zgodbe o čudežih, ki jih je pozneje iznašla legenda, na različne načine opisujejo ta edini temeljni čudež, ki so ga ljudje s strmenjem in hvaležnostjo doživljali kot zvezdo danico, v kateri zasije Kristusova luč. Ob tem možu so razumeli, kaj pomeni vera v učlovečenje Boga; v njem je bila zanje otipljivo prevedena verska resnica nicejskega koncila. 

Zvezda danica, ki prejema svojo svetlobo od vzhajajočega sonca – ta starodavni opis sv. Nikolaja spada tudi k najstarejšim podobam adventa. Samo ob luči učlovečenega Boga moremo vedno znova prižigati sveče človečnosti, ki dajejo upanje in veselje temnemu svetu. To naj bo najgloblji pomen vseh Miklavževih upodobitev: ob Kristusovi luči prižigajmo luč nove človečnosti, luč naklonjenosti do preganjanih, do ubogih, najmanjših, do otrok. Vse to spada k jedru podobe in sporočila sv. Nikolaja, ki nam pomaga preseči »komercialno onesnaženje adventa«.

Marija – podoba človečnosti

Poleg sv. Nikolaja, ki je luč nove človečnosti, nam Cerkev v začetku adventa pošilja na pot še mogočnejšo priprošnjico. Pred naše duhovne oči postavlja brezmadežno Devico Marijo, ki v vsem svojem življenju že uresničuje novo človečnost. Marijino brezmadežno spočetje je kakor svetla jutranja zarja, ki naznanja veliki dan odrešenja. 

Ni naključje, da je praznik brezmadežnega spočetja Device Marije prvi praznik v novem cerkvenem letu. Če je sv. Nikolaj sodeloval pri oblikovanju prve cerkvene veroizpovedi, ki neomajno priznava učlovečenje Božjega Sina, je smela Devica Marija sodelovati pri sami skrivnosti učlovečenja! Bog jo je že vnaprej obvaroval madeža izvirnega greha zato, da bi mogla biti vredno prebivališče učlovečenemu Božjemu Sinu. V Mariji od prvega trenutka njenega bivanja odsevata edinstvena lepota in čistost; Marija je okrašena z vso polnostjo nebeške milosti. Božji Ženin ji v svetopisemski Visoki pesmi vzklika: »Vsa lepa si, prijateljica moja, in madeža ni na tebi!« Brezmadežna nam je zato enkraten vzor prave lepote, kajti v njej odseva lepota Boga samega. Marija je bila od začetka do konca svojega življenja na zemlji zraščena z Bogom, zlita z njegovo voljo in je do zadnjih potankosti uresničila načrt, ki ga je imel Bog z njo.


Brezmadežna je vzor žene, ki je povsem predana in poslušna Bogu. O da bi bila vzornica tudi našim dekletom in ženam! Ob brezmadežni Devici Mariji naj se oblikujejo možje in žene, dekleta in fantje, ki bodo s svojo plemenitostjo kakor sv. Nikolaj ustvarjali lepši in boljši svet.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu