Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

DAVEK

Udari po ruralcih!

17. 11. 2013 | Ivan Štuhec | Naš komentar

Vladna garnitura se je odločila, da »kulakom«, podjetnikom, malemu človeku in seveda Cerkvi (torej razrednim sovražnikom) nabije davke.


Vprašanje davkov je vprašanje odnosa do lastnine. Ta odnos je v Sloveniji porušen od druge svetovne vojne naprej, ko si je komunistična avantgarda z nacionalizacijo prisvojila vse, kar so imeli njeni razredni sovražniki. Pri ljudstvu je skozi desetletja ustvarjala vtis, da je to edino pravično, ker je sedaj vse od vseh, čeprav vsi vemo, da ni bilo tako. Med zadnjimi informacijami iz Beograda, poleg Jovankine smrti, je bila informacija o Titovi kraji premoženja Karađorđevićem. Seveda so nekateri hitro dodali: Saj so tudi oni kradli. Morda res. In če so kradli drugi, kradimo še mi! Slednje je navadni državljan začel razumeti dobesedno tako: veliki kradejo na veliko, mi pa na malo. Kraja velikih opravičuje krajo malih. Kako globoko se je ta sprevržena morala zasidrala v zavest ljudi, smo lahko opazovali in doživljali v dvajsetletnem procesu denacionalizacije, pri katerem so prav največji tatovi postavljali največje ovire, da bi se vprašanje lastnine uredilo na način, ki je v skladu s človekovimi pravicami, katerih steber je prav zasebna lastnina. Narodu pa so govorili, kako se ne smejo dogajati nove krivice. 

Preprost državljan, ki ni imel nobenih privilegijev, si je v tem času pridelal stanovanje ali hišo, podedoval kaj zemlje in kakšen vikend, če je hodil na dnino k razrednemu sovražniku zahodnega kapitalizma, je tam živel v bornih razmerah, da je doma zidal zase in za potomce. Ko se je končno razveselil samostojne Slovenije, je smel upati, da bo njegova država pravičnejša in da bo začela spoštovati, kar je njegovo. Na začetku je dajala tak vtis. Jazbinškov zakon je omogočil poceni odkupe stanovanj, za katera so ljudje leta dolgo plačevali najemnino. V redu! Država nam je razdelila certifikate in dobili smo občutek, da se ustvarjajo novi, pravičnejši temelji družbe. Vendar je bila regulacija le teh popolnoma zmanipulirana, saj je omogočala bogatenje posameznikov in razočaranje večine. Še tisti, ki so bili na dobri poti, in med njimi je bil Zvon, so doživeli žalosten konec iz več razlogov, pravnih, političnih, finančnih, medijskih in kadrovskih ter seveda zaradi svetovne bančne krize. Zvonovi so bili rešljivi z nekaj deset milijoni evrov, sedaj pa se pogovarjamo pri reševanju dveh propadlih forumskih bank o milijardi davkoplačevalskega denarja. Ker gre za forumske kliente, tiste, ki kradejo od druge svetovne vojne naprej, se bo denar vzel davkoplačevalcem. Ker pa je pri Zvonovih šlo za razrednega sovražnika, je bilo potrebno izkoristiti šibki trenutek za njihovo likvidacijo in posledično za premoženjsko obglavljanje nekaterih cerkvenih pravnih oseb. Odkar je reševanje dveh forumskih bank javno znano, Cerkev ni več kriva za slovensko bančno luknjo, kot so trobili po Ljubljani vstajniški »intelektualci«. 

Celo leto pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so nam mediji predstavljali gospoda Jankoviča kot gospodarskega rešitelja te države. Podprt s smetano leve avantgarde je njegova »Negativna Slovenija« za las dobila volitve. Brez programa ni bila sposobna zbrati koalicije. Sledil je nov scenarij političnih in pravnih ter medijskih manipulacij, ki je zrušil desnosredinsko vlado iz dveh prozornih razlogov: zaradi razkritja slabih kreditov, ki jim Janševa vlada s slabo banko ni ponujala davkoplačevalskega kritja; in zaradi prodaje državnega premoženja, ki ga prvič po drugi svetovni vojni ne bi kontrolirala avantgarda. V ta ples v maskah so bili vpeti vstajniki in njihovo ideološko, predvsem medijsko ozadje. V ta ples v maskah je vpeta sedanja marionetna vladna garnitura, ki se je odločila, da kulakom, podjetnikom, malemu človeku in seveda Cerkvi (torej razrednim sovražnikom ali ruralcem) nabije davke za reševanje svoje politične in menedžerske elite ter za reševanje javnega sektorja, ki je slovenska sveta krava »par excellence«, ker omogoča sprevrženo upravljanje lastnine. 

Udari torej po ruralcih, ki so tako ali tako zaostali in zarukano konzervativni, da bo še enkrat preživela urbana elita, ki je zanesljivo volilno telo strank z nedemokratičnim izvorom. Narod si piše sodbo sam, tako dolgo, kot bo mirno gledal, kako ga že sedem desetletij in čez rubijo tisti, ki govorijo o socialni državi in javnem dobrem, skrbijo pa za svoje žepe in klanske oziroma mafijske interese. Če Slovenci v tej situaciji nismo sposobni postaviti svoje države na drugačne lastninske temelje, kot smo jih bili vajeni do sedaj, potem nam samo še Bog lahko pomaga. 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu