Mir je treba ustvarjati dan za dnem in vzpostavljati od Boga hoteni red, ki prinaša popolnejšo pravičnost med ljudi. (bl. Pavel VI.)

Glasno. Veselo. Razumno. Z ljubeznijo.

Glasno. Veselo. Razumno. Z ljubeznijo.

8. 10. 2017 | Tone Rode | Uvodnik

Javna debata o duhovnih vprašanjih se zdi v našem času nesmiselna. Sekularna odmevna komora javnega mnenja, v kateri drug drugega poslušajo podobno misleči agnostiki, ateisti, voluntaristi in znanstveni redukcionisti, redkokdaj sprejema poglede teh, katerih um je odprt za presežno. Vera je za te kroge celo nasprotnica razuma. S tem izgovorom tudi nemalokrat opravičujejo nasilje nevključevanja vernikov za debatno mizo. 


Resnica pa je, da krščanstvo zahteva skladnost vere z razumom ter da je prav to razmerje med njima v okviru krščanstva omogočilo razvoj odprte zahodne civilizacije, v kateri je sekularizem sploh mogoč. Vera je premislek religioznega uma, je trdil Janez Henrik Newman. Krščanstvo je od vsega začetka vera logosa in ne mythosa. Vera in razum sta neločljiva dvojica krščanskega iskalca. 

Kako naj verniki oznanjamo blagovest v sekularizinemu svetu, ki nas noče poslušati? Kako naj stopamo v dialog, če se malokdo hoče pogovarjati? 

Javno. Veselo. Razumno. Pripravljeni in opremljeni za debato o vprašanjih našega časa, vendar vedno z nagibom ljubezni do sogovornika.

Kristjani moramo svojo vero živeti javno in veselo. Nimamo pravice držati je zase v zasebnosti. Od binkošti naprej je krščanstvo oznanjevalno ali pa to ni. Naša vera pa je vir sreče, veselja in trajnega upanja. In to bi se moralo poznati. Ob tem pa imamo tudi dolžnost izobraževati se v svoji veri, se intelektualno razvijati za oznanjevanje, da bomo vedno bolj vredni besed iz Prvega Petrovega pisma (1 Pt 3, 15–17): »Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem, iz dobre vesti, da bodo tisti, ki sramotijo vaše dobro življenje v Kristusu, osramočeni prav v tem, v čemer vas obrekujejo.« 

Kakšno bogato intelektualno zapuščino smo prejeli od generacij krščanskih vernikov in mislecev pred nami! V te globine bi se morali redno potapljati. V tem času moramo zavreči lažno znanstvenost, ki a priori izloča vse, kar ni mogoče dokazati z znanstveno metodo. Odločno se moramo zoperstaviti vseprisotnemu voluntarizmu, ki pozna samo zakon moči in ne priznava teže argumentov. Pri tem pa moramo uporabljati revolucionarno moč ljubezni do bližnjega, ki ljubi celo sovražnike z ljubeznijo, s katero nas Jezus ljubi. 

Zato bodimo glasni, veseli, razumni in polni ljubezni, posebno do sogovornikov, ki nas ne spoštujejo. Naj odmeva naš glas v javnosti, na socialnih omrežjih, vse do skrajnih mej sveta.
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu