ZAHVALNA NEDELJA

ZAHVALNA TER BRATOVSKA NEDELJA V NAŠI ŽUPNIJI   3.11.2013

Nedeljo po »Vernih dušah«  v naši župniji poleg zahvalne obhajamo še bratovsko nedeljo. V župniji Sv. Marjete je namreč sedež zelo stare »Bratovščine za srečno smrt.« Namen njenih članov je, da molijo drug za drugega in seveda za srečno smrt.

 Bratovščina je bila leta 1867 pridružena neki bratovščini v Rimu, potem takem je bila najverjetneje ustanovljena že prej.

Tradicijo ohranjamo še danes in smo veseli, če nas obiščejo tudi romarji od drugod – predvsem iz župnije sveti Marko niže Ptuja, pa tudi iz Keblja na Pohorju.

V župnijski kroniki piše, da se je nekoč na teh shodih bratovščine zbralo ogromno ljudi. Prišli so že na predvečer praznika, celo noč molili in prepevali, naslednji dan po maši pa so odšli domov.

Član bratovščine je bil lahko vsakdo in v posebno Bratovsko knjigo so vpisovali člane. Leta 1893 se je vpisalo kar 1490 novih članov, leta 1933 pa samo 120.

Vsak član je dobil tudi list, na katerem je pisalo, kdaj ima molitveno uro.

To nedeljo pa smo prav tako obhajali »zahvalno nedeljo«, kar pa velja za celotno Cerkev na Slovenskem. Saj je ta jesenski čas pravšnji, da se Bogu zahvalimo za letino in pridelke, ki jih je narava po eni strani obilno, tu in tam pa skopo poklonila.

Zato so verniki pred oltar v naši cerkvi položili darove, ki so jih pridelali s pridnimi rokami. Tako ali drugače – verniki vemo, da se za vsakdanji kruh kot za vse drugo zahvalimo Bogu.

In prav to smo storili s slovesno mašno daritvijo, pri kateri smo združili zahvalno ter bratovsko nedeljo. Maševal je naš gost pater Avguštin Novak, cistercijanski menih iz samostana Stična na Dolenjskem. Somaševali so še g. Mihael Ignatijev ter p. Edmund Wagenhofer, benediktinec iz sosednjega Limbuša ter naš kaplan dr. Jožef Urbanič in župnik Franc Pečnik.

Pater Avguštin Novak je v pridigi lepo poudaril, da je to plemenito delo, da molimo za srečno smrt. Kajti Bog je vsakemu od nas v nebesih pripravil prostor in prav je, da se z našim življenjem ter molitvijo pripravljamo na ta odhod, saj sta smrt in življenje tesno povezana.

Župnik se je zahvalil vsem sodelavcem, ki skozi celo leto na kakršenkoli način pomagajo v širši župniji, župljani pa smo se obrnili k Bogu in se zahvalili za naše duhovnike, ki nas spremljajo od rojstva do zadnje »srečne ure.«

Skrbne gospodinje naše župnije so poskrbele za domač kruh z namazi ali zaseko, s pijačo iz župnijske kleti pa nas je pogostil župnik. Tako smo s prijetnim druženjem župljanov ter duhovnikov, ki so maševali po slovesni maši, obeležili zahvalni dan ter našo bratovščino.

Selnica, 10.11.2013                                                Brigita Žaucer