Mir je treba ustvarjati dan za dnem in vzpostavljati od Boga hoteni red, ki prinaša popolnejšo pravičnost med ljudi. (bl. Pavel VI.)

Potvorjeno poročanje o Cerkvi

DRUŽINA, 17. 9. 2017 | Andrej Naglič | Naš komentar

Na kaj se nanaša obtožnica proti upokojenemu nadškofu Krambergerju?

Na kaj se nanaša obtožnica proti upokojenemu nadškofu Krambergerju?

Določeni slovenski mediji o Katoliški Cerkvi in njenih predstavnikih vztrajno sejejo lažnive novice. Spodbujajo mnenje, da je upokojeni nadškof Kramberger kazensko odgovoren za celotno poslovanje podjetij Zvon 1, Zvon 2 in Gospodarstvo Rast. Širijo prepričanje, da so ta podjetja neodgovorno špekulirala na kapitalskem trgu. Javnost prepričujejo, da so s tovrstno špekulacijo oškodovala upnike in davkoplačevalce ter razvrednotila lastniške deleže malih delničarjev. Vse to so le nekatere izmed hujskaških razlag dejstev, ki ljudi učinkovito odvračajo od Cerkve na Slovenskem in z njo poistovetenih organizacij ter posameznikov, tudi političnih strank in politikov.

Ampak bolj celovita razlaga dejstev je drugačna, kot jo spodbujajo ti mediji. Proti upokojenemu nadškofu Krambergerju je bila vložena ena kazenska ovadba, in sicer za en posel oziroma podpis pogodbe. Obtožnica se nanaša na njegovo vlogo pravnega zastopnika Nadškofije Maribor. Ne nanaša se na poslovanje podjetij Zvon 1, Zvon 2 in Gospodarstvo Rast. Povezovanje nadškofa Krambergerja s posli teh podjetij doma in v tujini je manipulativno. Vse to ne odpravlja nadškofove odgovornosti za poslovanje njegove nadškofije. Vendar pri presojanju njegove morebitne kazenske odgovornosti ni mogoče enostavno obiti nadškofove strokovne (ne)usposobljenosti, (ne)samostojnega sprejemanja odločitev in osebne motiviranosti. Nadškof Kramberger nikoli ni bil strokovnjak za pravo in ekonomijo. Kot pravni zastopnik nadškofije se je moral pri sklepanju tovrstnih poslov oziroma podpisovanju pogodb zanesti na strokovno mnenje svojih kvalificiranih sodelavcev. Noben človek, ki nadškofa Krambergerja osebno pozna, si ne more misliti, da bi ga pri tem gnala želja po protipravnem bogatenju, goljufanju ali zlorabi položaja. Morda mu je mogoče očitati preveliko zaupanje v kompetentnost in poštenost sodelavcev ter njihov izbor oziroma imenovanje v posamezne službe. Vendar mu ni mogoče in dovoljeno za vse to kar na pamet in počez naprtiti kazenske odgovornosti. Za presojanje o tem so pristojna edinole sodišča.

V nasprotju s prepričanjem glasnih medijev podjetja Zvon 1, Zvon 2 in Gospodarstvo Rast s svojim premoženjem niso neodgovorno špekulirala na trgu. Ta podjetja se niso ukvarjala s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na kapitalskem trgu za hitro pridobivanje dobička. Premoženje so vlagala v nakup deležev lastništva v najbolj kakovostnih podjetjih različnih gospodarskih vej, ki so imela ocenjeno poslovanje z najvišjo boniteto in so bila praviloma uvrščena na borzo (npr. Helios Domžale, Iskra Avtoelektrika, Gea Slovenska Bistrica, Abanka, T-2, Cinkarna Celje, Cetis Graf, Mladinska knjiga Založba, Alpetour, Zavod za varstvo pri delu, Steklarna Rogaška, Terme Dobrna). Njihove poslovne težave oziroma nelikvidnost, nesolventnost in kapitalska neustreznost so bile v prvi vrsti posledica svetovne ekonomske krize. Ni izključeno, da so posamezniki iz poslovodstev teh podjetij zlorabili svoj položaj za kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Tudi o tem bodo presojala sodišča in individualizirala kazensko odgovornost.

Neskladno z izpostavljeno medijsko agendo prepričevanja javnosti davkoplačevalci in upniki ter mali delničarji podjetij Zvon 1, Zvon 2 in Gospodarstvo Rast niso bili oškodovani zaradi špekuliranja teh podjetij na kapitalskem trgu. Oškodovani so bili predvsem zaradi neodzivnosti državnih bank. Neodvisni mednarodni svetovalni podjetji KPMG in ATKEARNEY sta za dan 31. marec 2010 ugotovili, da vrednost premoženja finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti. Podjetje ATKEARNEY je na tej osnovi pripravilo predlog finančnega prestrukturiranja obeh holdingov. Z načrtom postopnega poplačila dolgov upnikom so se strinjale vse banke. V ta namen so posamezne med njimi že podpisale poseben medbančni sporazum. Vendar so si Nova Ljubljanska banka in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter odstopile od pristopa k temu sporazumu. Zato so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki zoper finančna holdinga. Posledica tega je današnje oškodovanje davkoplačevalcev in upnikov podjetij Zvon 1 in Zvon 2 ter Gospodarstvo Rast, vključno z razvrednotenjem lastniških deležev malih delničarjev. Uveljavitev medbančnega sporazuma bi zagotovila poplačilo večine dolgov teh podjetij najkasneje do leta 2015. V tem primeru ne bi nastopilo oškodovanje davkoplačevalcev in razvrednotenje lastniških deležev malih delničarjev.

Potvorjeno poročanje o Cerkvi ne prinaša nič koristnega za obveščenost javnosti. Dviga pa gledanost in branost ter dobiček medijev, moralno očiščuje propadle tajkunske projekte tranzicijske elite in niža javnomnenjsko podporo političnim strankam in politikom, ki pripadajo kulturnemu krogu krščanstva. Prihajajoče predsedniške volitve so odličen poligon za aktivacijo tega političnega orožja … Ali pa si je kdo poželel kakovostnih naložb finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 ter vrnjenih cerkvenih gozdov?!



S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu