Mir je treba ustvarjati dan za dnem in vzpostavljati od Boga hoteni red, ki prinaša popolnejšo pravičnost med ljudi. (bl. Pavel VI.)

SREČANJE, KI VODI DO SREČE

DRUŽINA, 27. 8. 2017 | Naš komentar
PRIMOŽ ERJAVEC

Kaj v Cerkvi ponujamo mladim, da jim bo v pomoč pri njihovem odraščanju?

Srečanje, ki vodi do sreče

27. 8. 2017 | Naš komentar
PRIMOŽ ERJAVEC

Kaj v Cerkvi ponujamo mladim, da jim bo v pomoč pri njihovem odraščanju?

Stara antična in kasneje mnoga predmoderna ljudstva so svoje člane ob koncu otroške dobe podvrgla zapletenim ritualom, iz katerih so izšli odrasli člani skupnosti. Čepenje v temi, prenašanje bolečine, vztrajanje v lakoti in žeji do delirija, vžiganje domišljije ob svetih mitičnih zgodbah, čakanje na notranje razsvetljenje. Ti in drugi načini, ki so jih antropologi zabeležili, so jim zastavili vprašanje, čemu je vse to namenjeno. Nekako so se strinjali, da tiči odgovor v pripravi na življenje. V iniciacijskih obredih so bili mladeniči opremljeni s simbolično karto življenja, v katero bodo vstopili. Ta karta pove, da življenje ni enoplastno, da svet ni zgolj plosk, da dejanja nosijo svojo notranjo moč. Opremljeni s tem bodo znali stopati skozi življenje.

Danes svet postaja še bolj plosk, brez globine, je svet na dotik oz. »na podrs«. To, kar je onkraj neposrednosti in očividnosti, je v nevarnosti, da bo zavrnjeno. Moderna družba mladim ne omogoča navigacije po simbolnih poteh v Zakaj in Čemu življenja.

Ugotavljam, da je izkušnja krščanske skupnosti mladim lahko v veliko pomoč. Če preštevam programe, ki smo jih v Cerkvi ponujali mladim to poletje, lahko zaključim, da je Cerkvi za mlade mar in jih želi opremiti za življenje. Sam sem bil udeležen v programih duhovnih počitnic, prostovoljskega tabora, skavtskega taborjenja, oratorija in duhovnih vaj za mlade. Ob koncu poletja se sprašujem, s čim sem pravzaprav mladim omogočil vpogled v življenje. Kaj v Cerkvi ponujamo mladim, da jim bo v pomoč pri njihovem odraščanju?

Na osnovni ravni je to kakovostno in zdravo preživljanje prostega časa, kar je zelo pomembno sporočilo. Nato sledijo bolj kompleksna izkustva. Izkušnjo povezovanja v skupnost štejem sam za zelo pomembno. To je edini antipod modernemu individualizmu. Kadar se čutiš sprejetega in odgovornega in se zanimaš za drugega, je to pravo odkritje. Vidim, da to mladim daje zagona, da izstopijo s kavča lagodja, kot jim Frančišek predlaga v svoji letošnji poslanici. Med vsemi skupnostmi je Cerkvi najbolj ljuba Jezusova skupnost, ker pooseblja Kristusova pedagogiko. Vsebinsko so v izvedbi stvari lahko zelo različne, največkrat pa Jezusovi učenci postanejo sodobni vodniki skozi življenje proti polnemu življenju in odrešenju. Odstirajo pomene vere in nevere, greha in novega življenja.

Najpomembnejše se mi zdi mladim ponuditi duhovno izkustvo. Res je, da je predlagati mladim duhovne vaje danes tvegano. To je stava, ki jo lahko tudi izgubiš. A dobitek za te, ki se odzovejo, je zelo velik. Zato sem prepričan, da zahtevnosti v naših programih ne gre odpraviti.

Preteklo nedeljo smo na Sveti Gori sklenili letošnje stržiške tedne duhovnosti, ki ostajajo predvsem duhovne vaje za mlade. Na kraju srečanja pastirice Urške z lepo Gospo smo se zahvalili za vsa srečanja tega poletja. Srečanje je bila osnovna nit in sporočilo tedna duhovnih vaj. Med udeleženci se je čutilo, da je bilo poletje drugačno prav zaradi tega tedna. Sami smo bili drugačni zaradi tega tedna duhovnih vaj. Drugače bomo sedaj v septembru pristopali k ljudem, sošolcem in dolžnostim in na novo bomo zaživeli duhovni odnos z Gospodom. V izkušnjah tega tedna smo vsi udeleženci dobili simbolno karto življenja in to je veliki dobitek te ponudbe.

Prižig ognja v tišini, enourna tišina, večerna svečka, petje sodobnih krščanskih pesmi, tematski pogovori in podobno niso zgolj nekaj romantičnega oz. to pripravljamo, ker je blizu mladim. Danes sestavljajo to, kar mladim ponuja Cerkev kot simbolni zemljevid, da bodo hodili v življenju v polnosti. Na videz so zelo enostavne stvari, a peljejo v globino bitja in puščajo duhovni pečat. To mi potrjuje zapis Neže, ki se je udeležila študentskega tedna duhovnosti v Stržišču: »Zavedam se, da sem v tem tednu prvič prav zares doživela srečanje. Srečanje, ki pušča sled in ustvarja pot. Srečanje, ki vodi do sreče.« Ali kot je zapisal začetnik stržiških tednov duhovnik Vinko Kobal: »Vsako srečanje je dar. Bog je za njim. Le na videz zgleda kakor slučaj. Božja dobrota načrtuje vsa srečanja. Celo vse pogoje razporedi, da lahko nastanejo. Nastajajo v skrivnostnem vrtincu božje ljubezni.« 

 
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu