Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

ŽIVE MEJE IN GNEZDEČE PTICE

Žive meje in gnezdeče ptice

11. 6. 2017 | Za telo in dušo
 

Žive meje in gnezdeče ptice

11. 6. 2017 | Za telo in dušo



Luka in Ivan Esenko

Žive meje so poceni in so obenem ograje, ki jih ni težko vzdrževati, predvsem pa ob tem, da nas skrivajo pred pogledi mimoidočih, vlažijo zrak in blažijo veter. S tem ugodno vplivajo na mikroklimo zunanjega dela doma. Posebej v mestih, kjer prevladujeta asfalt in beton, se pomen nasaditve žive ograje še poveča, saj v vročih poletnih dneh hladi segret zrak, obenem pa tudi blaži hrup in čisti zrak, ki ga onesnažuje promet. Za razliko od lesenih, kovinskih in zidanih ograj, ki z omejevanjem prostora grobo posegajo v okolje, so žive meje prijazne tudi živalskemu svetu. V kritju gostega pleteža vej premagujeta razdalje jež in krastača, cvetoče žive meje pa privabljajo številne žuželke, kasneje, ko obrodijo, pa zlasti ptice. 

Živa meja je odlično mesto za gnezdenje prosto gnezdečih ptic, ki posebej v mestnem okolju težko najdejo varna mesta, kjer si bodo lahko zgradile svoja gnezda. Med vejami si spletajo gnezda kos (fotografija), cikovt, zelenec, kalin in črnoglavka. Tudi siva pevka se rada odloči za gnezdenje v živi meji, našteli pa bi lahko še kakšnega pernatega soseda, ki se bo odločil za gnezdenje v njej. Te dni opažamo samce kosov, ki na tratah, vrtovih in parkih hranijo poletele mladiče, ki z odprtimi kljuni proseče tekajo za njimi, medtem ko ponekod samice že valijo drugi zarod. V tem času lahko v živi meji gnezdijo vse naštete vrste ptic. Če bi jo strigli zdaj, je velika verjetnost, da jih bomo ogrozili, zato v tem času v žive meje ne drezajmo z lepotnimi posegi. V večini zahodnih držav je striženje živih mej potem, ko se olistajo, z zakonom prepovedano ravno zaradi gnezdečih ptic. Prepoved velja do konca julija, ko se gnezdilna sezona konča in nevarnosti, da bi s striženjem ogrožali gnezda ptic, ni več. 

Znanec, ki je zagnan ljubitelj lepega vrta, me je pred kratkim klical, kaj naj stori s ptičjim gnezdom, ki ga je odkril ob striženju žive meje. V njem so jajca njemu nepoznane vrste, ki so zdaj v nenadoma razgaljenem gnezdu vsem na očeh. Povedal sem mu, da ima takšno gnezdo zelo malo možnosti, da se bo zarod v njem uspešno razvil, saj ptičji par ni naključno iskal zavetja v gostem vejevju. Kadar so v gnezdu še jajca, ptičji starši tako odkrito gnezdo navadno zapustijo, če so v njem mladiči, pa jih bo slej prej ali slej odkrila mačka ali kak drug plenilec. Na tem mestu bi lastnike vrtov opozoril, da lepota ni vse. Živo mejo oblikujemo zgodaj spomladi, potem pa jo prepustimo naravnim zakonitostim. Vrt nam ponuja nešteto drugih opravil, zato lahko škarje za striženje žive meje za nekaj časa pozabimo v vrtni lopi. Zagnanemu znancu, ki menda tudi prebira ta časopis, pa v prihodnje svetujem, naj se raje kdaj tudi zlekne v vrtni ležalnik, kajti vrt je namenjen tudi takšnim opravilom. V opisanem primeru bi bila takšna izbira vsekakor boljša … 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu