Svetniki niso vsi dobro začeli, vsi pa so dobro končali. Mi smo slabo začeli, končajmo dobro in pridružili se jim bomo v nebesih. (sv. Janez Vianney)

BOŽJA STUDENČNICA

23. 4. 2017 | Berta Golob | Uvodnik v Družino

Koliko Tomaža tiči v meni?

Belo. Bela krstna oblačila, od tod bela nedelja; zdaj nedelja božjega usmiljenja. Še vedno vonj po veliki noči. V evangeliju dvakratni Mir vam bodi. Pa ni privid; ta, ki vstopi med plašljive pri zaklenjenih vratih, jim pokaže roke in stran. Jim od veselja zastane dih? Ali vzplapolajo?

Čisto vodo bi metal na platno, kdor bi hotel naslikati usmiljenje nebes. Tako je nekoč zapisal Ivan Pregelj. Božje usmiljenje, razodeto redovnici slovanskega rodu, poudarjeno po papežu enakega rodu, lani s Frančiškom dan na dan oznanjano preko vseh vzporednikov sveta. Do kam je seglo?

Dokler usmiljenja ne naslikaš s čisto vodo, težko razumeš. Če zbegani Tomaž ne bi pritaval nazaj med prevzete tovariše, bogve kje bi ga vstajenjski Gospod iskal. A sta se našla in dvomljivec je verjel. Koliko Tomaža tiči v meni?

Božje usmiljenje je čista studenčnica. Česa vsega še ni izpirala iz nas; od puščobne čemernosti do zločeste samoljubnosti. Človeško naravo vztrajno prilikuje božji »podobi in sličnosti«. Iz veka v vek se že vrstijo naše osebne in skupnostne zablode. Njihova grenka dediščina se spaja z dobroto božje norosti. Kaj neki je božje usmiljenje drugega kot Njegovo neuklonljivo čakanje na to, da bo prsteno bitje Šestega dne priraslo do Bele nedelje.

Ker si me videl, veruješ (Jn 20,29). Mar moramo res vse ugledati, vonjati, zgrabiti? Marsikdaj niti to ne zadošča. Nasedamo obetom, čeprav vemo, da so varljivi. Vstali pa stavi na vero, na verujem. Človek preprosto kar ne verjame; a verjameš, da je nekaj nad nami? Ali ne verjameš v Boga?

Moj Gospod in moj Bog! Zagotovo imamo kakšno osebno izkušnjo Tomaža, predvsem še tomaževanja. Tega mi ne govori, dokaži. Ne tvegam, dokler se ne prepričam. Nisem naiven, ne posojam na upanje. Pa tudi: Verujem, pomagaj mi v moji neveri. Ne dvomim več, začutil sem božji dotik. 

Gospod vstopa nenadoma in prepričljivo. Nobena ključavnica ga ne zadrži. Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; in zadržani, če jih zadržite. Lahko razumemo, zakaj Vstali svojim izbranim tega programa ni razglasil še kot Popotni. Zdaj pa rekoč »Prejmite Svetega Duha …« celo prehiti one sporočilne binkoštne plamenčke. Res je eden od njegovih manjkal, a saj tudi kdaj prej niso bili vsi ob njem. 

Mir vam bodi! Zdaj naročilo velja nam. Mir naj preglasi prepire. Voda naj jih spere, božja studenčnica. Bela nedelja, velikonočni cvet vseh krščenih, birmanih, maziljenih …, v usmiljenju umitih, ljubkovanih z dihom večnosti. Blagor njim, ki niso videli, pa verujejo. Njihovo upanje je belo in vstajenjsko.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu