ŽIVLJENJE KOT ČAST IN VREDNOTA
|
Nespoštljiv, nečasten odnos do življenja se kaže tudi v sovražnem govoru
Leta 1888 je filozof Friedrich Nietzsche zapisal: »Že davno več ne zbiramo, ampak razsipamo kapital naših prednikov.« Podobno je mislil francoski pesnik Charles Péguy (†1914): »Z jeklenimi živci moderni svet živi skoraj izključno od preteklih generacij, ki jih zaničuje in se pretvarja, da jih ne pozna, medtem ko ne prezira koristi, ki jih od njih ima ... Moderni svet je zanesljiv samo v eni svari: zanesljiv je v zajedavstvu.« Drugje povzame: »Moderni svet je po svojem bistvu zajedavec. Svojo moč ali svojo navidezno moč črpa iz ureditev, proti katerim se bori, iz svetov, ki jih poskuša razrušiti.« Za ta fenomen danes sociologi uporabljajo besedo »dekulturacija«, ki označuje proces izgubljanja kulturnih vrednot. V tehnološkem in znanstvenem pogledu drvi svet vedno hitreje v prihodnost, v kulturnem pogledu pa izgublja tisto, kar so rod za rodom gradili naši predniki. Pred leti so za novo leto poročali o dveh umorih v eni od vzhodnih evropskih držav. Na dveh ločenih praznovanjih novega leta so mladi ubili dva vrstnika: na prvem, da bi videli, kako človek umira, na drugem, ker to sodi k »žuru«. Podobne primere našteva v svoji uspešnici Grozljivi gost: mladi in nihilizem italijanski filozof in psiholog Umberto Galimberti. Ko postavimo takšen nihilističen odnos do življenja ob bok odnosu, ki ga najdemo – na primer – v srednjem veku, se predstava o tem, kaj je »srednjeveško« in kaj »moderno«, obrne na glavo. V resnici je imel srednji vek neizmerno višja merila o vrednosti človeškega življenja: takrat življenje ni pomenilo samo fizičnega preživetja, ampak čast. Ta merila opisuje izraz »etika časti«. Vitezi so nad goli boj za preživetje postavljali čast, celo ko je šlo za življenje in smrt. V starem veku najdemo tudi najčistejši lik častnosti pri atenskem filozofu Sokratu. Obsojenemu na smrt so prijatelji prigovarjali, naj uide iz zapora in si reši življenje, pa jih je zavrnil, rekoč: kako naj bo sedaj on, ki je vse življenje druge učil izpolnjevati zakone, zakonom neposlušen. Dekulturacija pomeni, da človek življenja ne živi več v duhu vrednot, idealov in časti, ampak zgolj kot zabavo. Zahodni človek v življenju vedno manj vidi nekaj, kar je dobro samo po sebi in zato vredno vsega spoštovanja. V preteklosti je človek v stvarstvu videl nekaj dobrega. Filozofija je učila, da je bitje samo po sebi tudi dobro. Zato je bilo tudi življenje vredno napora; iz napora pa so se rojevale vrednote, ideali, življenjske oblike, ki so bile zahtevne, a življenja vredne in so življenje ščitile. To filozofijo je sodobni človek vrgel v staro šaro. Zanj je »vrednota« le še zabava, ki ni zmožna obnavljati vrednot, brez vrednot pa je tudi življenje brez vrednosti. Sklep je preprost: zahodnjak, ki želi življenje užiti kot zabavo, življenja ni zmožen obnavljati. Rodnost je zato strmo padla in Zahod je primoran »človeško blago« uvažati iz predelov sveta, ki se jih duh potrošništva še ni dotaknil in je zanje človeško življenje še vrednota. Tako razmišlja filozof Rémi Brague. Nespoštljiv, nečasten odnos do življenja se kaže tudi v sovražnem govoru, ki nas preplavlja. Po njem poseže človek, ki v sebi nima več duhovne moči, da bi poraze prenašal častno in dostojno. Nad čast postavi golo silo in oblast. Nerazumljivo pa je, da nekoga, ki zase izrecno in javno pove, da ne more govoriti, »ne da bi uporabil sovražni govor«, in ki je zanj sovražiti katoliško Cerkev v Sloveniji državljanska dolžnost, državne ustanove branijo z besedami: »… v tem primeru težko govorimo o sovražnem govoru, temveč bolj o hudi jezi …, o uperjenosti proti ekscesom, ki so obsojanja vredni«. Takšno nasilje nad izrečenimi besedami, s katerim državni uradnik pomen izraza »sovraštvo« spremeni v »vredno obsojanja«, odpira vrata skrajnemu nasilju in samovolji, saj iz sovraštva naredi vrednoto! Kakor poudarja poznavalec komunizma, zgodovinar Alain Besançon, je najglobljo sprevrženost dosegel komunizem v sprevračanju besede »dobro«: uboj mu je uspelo prikazati kot nekaj dobrega in krepostnega. Tega – po Besançonu – ni storil niti nacizem. Avtorica besed o »domobranskih ličinkah«, o »prekletih smrdljivih farjih«, o tem, da je treba Cerkev sovražiti, je na vprašanje, ali to ni sovražni govor, odgovorila: »Kdo pa je začel?« Takšno razmišljanje vodi v krog vedno večjega maščevanja, v katerega je bilo človeštvo najgloblje ujeto od samih začetkov. Krog so po prepričanju Rénéja Girarda prekinile šele Jezusove besede odpuščanja s križa. Ta véliki poznavalec človeške kulture vidi prav v križu največjo revolucijo v zgodovini človeštva, ki je življenju vrnila najgloblji smisel in čast. |
|
31.01.2012
Arhiv zapisov
- ŽIVLJENJE KOT ČAST IN VREDNOTA
- BOŽIČNI IZLET V MARIBOR
- JESENSKO ROMANJE MARIBORSKE METROPOLIJE
- PISMO STARŠEM
- ŠMARJEŠKA NEDELJA V ŽUPNIJI
- STRMENJE NAD STVARSTVOM
- PRAZEN STOL
- SUMLJIVA DOBROTA
- LETOŠNJI BIRMANCI IN BIRMANKE
- 16. postno romanje
- DOBRODELNOST IN HVALEŽNOST
- MINISTRANTI (-KE) NA POHORJU
- Tradicionalno jesensko romanje
- Srečanje romarjev iz Švice
- Izlet in romanje na Ptujsko goro
- SV. KRIŽ NAD BELIMI VODAMI
- OBHAJANJE ŠMARJEŠKE NEDELJE
- PRVO SV. OBHAJILO - SV. DUH, 4. JULIJA 2010
- PRVO SV. OBHAJILO
- ROMANJE PO ŠVICI
- BAVARSKA: 15. tradicionalno postno romanje mariborske metropolije v Nemčijo
- BLAGOSLOV FELOVEGA KRIŽA
- SV. DUH NA OSTREM VRHU, OBHAJANJE 300-LETNICE POSVETITVE CERKVE
- OBHAJALI SMO ZAVETNICO NAŠE ŽUPNIJE, "ŠMARJEŠKO NEDELJO"
- OBHAJANJE ZAVETNICE NAŠE ŽUPNIJE SV. MARJETE, »ŠMARJEŠKE NEDELJE«
Oznanila
Sem mislil, da sem sam
na sredi teh valov,
na sredi teh vetrov,
in nisem vedel, kam.
In vendar, Ti si bil,
mogočni moj Gospod,
z menoj prav vsepovsod,
kjer jaz sem boje bil.
Podal si mi roko,
me dvignil iz nizkósti,
pokazal pot h kreposti,
pokazal pot v nebo.
Lojze Grozde
Izberite dokument:
- OZNANILA 5. - 12. februar (04.02.2012)
- ŽUPNIJSKO ROMANJE: HRVAŠKA, SRBIJA (04.02.2012)
- KRST VAŠEGA OTROKA (21.01.2012)
- VERSKI TISK (19.12.2011)
- SLOMŠKOVO LETO (26.11.2011)
- MAŠE SV. DUH (10.09.2011)
- BOLNIKI IN OSTARELI (04.08.2011)
- POGREBI (26.06.2011)


