BAVARSKA
15. tradicionalno postno romanje mariborske metropolije v Nemčijo

Bil je petek, 12. marec 2010, ko smo se romarji zbrali z namenom, da tudi v letošnjem postnem času poromamo ter nahranimo naše telo in dušo na malo drugačen način, kot to počnemo vsak dan. Čeprav je bilo še zgodnje jutro in s tem še nekaj zaspanih oči, smo vsi polni pričakovanja, veselja, razpoloženosti, napolnili avtobus in se odpeljali novim romarskim doživetjem naproti.

Čas, ko smo se vozili po slikoviti turski avtocesti skozi Avstrijo in mimo Salzburga, je minil hitro, saj smo nekateri, zaradi jutranjih ur, še malo zadremali, nato smo vsi skupaj zmolili nekaj molitev, zapeli in že smo prišli do Kimskega Jezera na Bavarskem. Tam nas je pričakalo že lepo vreme, kljub napovedim snežnih padavin. Tako smo se v spremstvu sončnih žarkov z ladjo odpeljali na otok Fraueninsel (ženski otok), kjer je že v 8. stol. knez Tassilo III. zgradil samostan benediktink, ki postane pozneje bavarsko duhovno središče. Okoli leta 750 karantanski knez Borut pošlje svojega sina Gorazda in nečaka Hotimirja na otok, kjer sprejmeta krščansko vero. To, za nas Slovence zgodovinsko dejanje, je pozneje pomembno vplivalo na pokristjanjenje naših prednikov. V samostanski romanski baziliki, kjer smo imeli pogled na imenitne freske, smo imeli našo prvo romarsko mašo, kjer nas je nagovoril mariborski nadškof, metropolit g. dr. Franc Kramberger, letošnji zlatomašnik. Po maši pa je spregovorila še naša akademkinja znanosti in umetnosti prof. dr. Zinka Zorko, ki nas je obogatila z znanjem o Brižinskih spomenikih.

Po zanimivi predstavitvi bazilike je na vrsto prišla še moška polovica, saj smo se z ladjo zapeljali do sosednjega otoka t.i. Herreninsel (moški otok). Tam smo si ogledali veličastni grad Herrenchiemsee, ki ga je dal zgraditi kralj Ludvik II Bavarski po vzoru baročnega dvorca v Versaillesu. S pogledom na velike vrtove in vodomete pred gradom in nato še v notranjost gradu, ne moreš doumeti, da je nekdo že v tistem času lahko imel kaj tako glamuroznega. Notranjost gradu je bila nepredstavljiva do tistega časa, ko smo zares videli razkošno opremljene sobane s freskami, ogromnimi lestenci, pozlačenost, ki sega okrog in okrog. A potem, ko smo izvedeli, da je bil kralj Ludvik II. Bavarski, kljub vsemu temu zelo osamljen, zaprt človek, smo lahko ugotovili, da bogastvo in blišč ne nosita ljubezni in topline, ampak moramo le-to najti v samih sebi, v veri, upanju, v tem, da vsak dan nekomu podarimo to, kar sami pričakujemo od njega.

Po novih spoznanjih in doživetjih, ki smo jih bili deležni na prvi postno-romarski dan, ki nas je obdaril s toplim soncem, smo se odpravili nazaj na celino in se nato z avtobusi odpeljali do hotela v okolici Münchna, kjer smo že vsi, bolj ali manj čakali na večerjo. Po večerji je sledil počitek, saj nas je drugo jutro že čakal zajtrk in nato odhod proti jugu Bavarske do vasice Ettal. Vasica slavi kot zelo priljubljen romarski kraj, kjer smo lahko tudi mi, v veliki benediktinski baziliki, častili znameniti milostni kip »Ettalske Matere Božje«. Baziliko krasi mogočna kupola, narejena po zgledu Božjega groba v Jeruzalemu, freske in bogata baročna okrasitev. Tukaj smo imeli tudi mašo. Po njej smo se okrepčali, nato pa imeli nekaj prostega časa za nakup spominkov. Ob pesmih in molitvah si dobil občutek, da smo kot ena velika družina sredi veličastne bazilike. Po maši so nas postregli s toplo malico v bližnjem hotelu, nakar smo imeli čas za nakup spominkov. Pot nas je nato vodila do edinega Ludvikovega dokončanega dvorca Linderhof, kjer smo si ogledali deset soban, ki so okrašene v slogu francoskega rokokoja. Prav tako, kot njegov grad, ki smo ga videli prvi dan, je bilo zanimivo videti tudi ta dvorec, ki je bil, z okolico, prava paša za oči.

Sledil je še ogled v Oberammergau, ki je svetovno znan po pasijonskih igrah in odličnih rezbarskih mojstrovinah. Tam smo se sprehodili mimo edinstvenih, lepo poslikanih hišnih pročelij, lepe baročne župnijske cerkve in številnih trgovinic s spominki, ki so značilni za ta kraj. In tako je bil popoldan drugega dne, ko je bil čas, da se odpravimo proti domu. Obogateni z romarskim duhom, videnji in spoznanji smo se mimo Bad Tölza, Salzburga in Gradca vračali v domače kraje. Da pa tudi pot nazaj ni bila dolgočasna, nam jo je duhovno vodstvo zopet obogatilo z molitvami in cerkvenimi pesmimi, kasneje pa smo zapeli še kakšno domačo. Z vmesnimi postanki, okrepčili, polno dobre volje, smo varno prišli domov, kjer že znova nestrpno čakamo na nepozabno prihodnje romanje mariborske metropolije.

Sestavila:
Ines Šinko
Drago Lampreht

Slike - Bavarska: